0
0

—Adian—
Leah za sabo zaloputne vrata jaz pa jih ponovno odprem. Leah sedi na postelji in ko me zagleda trzne: „To je dekliška soba. Tvoj bratec spi v sobi na koncu hodnika.“ Brez, da bi kaj ovinkaril jo vprašam: „Zakaj si me poljubila?“
„To se te ne tiče,“ odgovori jedernato. „Brez zamire ampak nisi poljubila skale ali koga brez čustev ampak mene in mislim, da se me kar dosti tiče.“
„O čustva imaš. To je pa nekaj novega,“ se dela duhovito. „Ahahahaha,“ se narejeno nasmejim „Ne vem za koga se imaš, Duke te ne bo ves čas pazil, ker ne vem če vidiš te je že skenslal.“ Sunkovito vstane da je med nama le še kak centimeter: „Z Dukom sva le prijatelja in to vedno bova.“
Kolikor toliko elegantno se ji izmaknem in se posedem na njeno posteljo: „Videti je, da se ti s tem nisi sprijaznila.“ „Ti mi pridigaš. Ko se Duke in Astrid samo dotikata postaneš ves živčen ali potolčen. Ko sem se okužila sem bila polomljena. Nisem imela kardela in še malo bi manjkalo pa bi umrla. Duke je doživljal podobno in ko sva se spoznala sva postala prijatelja. On me je rešil, on je bil edina oseba, ki je skrbela zame. Ko sva našla Alexov trop se nisem mogla vključiti in tako sem se še bolj navezala nanj.
Saj je imel punce a nobene ni ljubil in verjela sem, da bo prišel čas ko bova midva skupaj. Večkrat sem ga poskušala narediti ljubosumnega. Večkrat jo je omenil, Astrid mislim. Nikoli nisem mislilla, da jo bo še kdaj videl. Bila sem edina oseba, ki ji je zaupal. Vem, trapa sem. Žal i je ker sem te poljubila. Res ne vem kaj me je prijelo, ko sem ju videla.“
Oči ima rdeče in otekle od joka. „Mislil sem, da si se kakor Volkodlakinja rodila.“ Odkima. „Kar dobro vem kako se počutiš. S tem, da ti nisi kriva za to kar se ti dogaja. Jaz sem se ji izneveril. Izrabil sem jo, ji lagal. Vse bi bilo lažje, če se ne bi obnašal kot totalen kreten. Po pravici niti malo ne znam z ženskami. Matere sploh poznal nisem. Ubili so jo volkodlaki. Živel sem z mlajšim bratcem in zmešanim očetom. Astrid sem spoznal, ko je njena mati hodila na sestanke. Bila sva prijatelja in bila je moja prva simpatija. Ko je izginila z svojo materjo je moj oče postal še bolj zaprt vase.
Ko sem jo videl ponovno le, da starejšo pod drugim imenom se mi je zdela tako znana. Nisem vedel od kje. Verjeti ali ne sem se po dolih časih pogovoril o svojih čustvih.“
Nasmehne se: „To bo držalo tudi zame. Očitno sva na nek način skupaj v tem.“ Pokimam ji in potem, ko pogoltne debel cmok v svojem grlu jo primem za roko. Hvaležno me pogleda.

—Astrid—
Tiho sedim, medtem,ko se ostali pogovarjajo o vsem živem. Nekdo me pokliče. Duke mi pomaha z roko pred obrazom: „Astrid, če si zaspana lahko greš veš.“ Pokimam mu in se povlečem na noge. S težavo odracam gor. Ostali očitno še ni so zaspani, Luis in Triša pa sta že prej nekam izginila. Saj vem, a nisem bila dovolj pri zavesti, da bi jima to preprečila, poleg tega je Triša dovolj stara, da ve kaj je dobro zanjo, ali pač.
Na zadnji stopnici se spotaknem a me nekdo ujame. Dvignem pogled in moje in Adianove oči se srečajo. Oblečen je v siivo majico brez rokavov, ki jo očitno uporablja kot pižamo ter dolgo trenirko. Videti je kako je mišičast in šele ko se zavem, da zjam vanj ga potrepljam po roki, da me dvigne na noge.
Ni več nasmejan a brezzizrazen: „Ti in Duke torej,“ me zadane kakor udarec. „Sam si rekel, da je med nama konec. Počnem lahko kar koli hočem, ne nadziraš me in nisem tvoja! Poleg tega je videti, da si si kar hitro opomorel. Boš tudi Leah izigral. Samo pusti me na miru,“ rečem in se mu iztrgam iz rok ter stečem v dekliško sobo. Leah, se očitno tušira, kar je kar dobro, ker bi jo sicer po vsej verjetnosti zadavila. Adian niti priteče ne za mano.
Obraz zakopljem v blazino. Ne vem kdo je bolj zloben, on ali jaz.

Vrnila sem se iz počitnic, tako, da bom zdaj pa res pisala pogosteje. Ugotovila sem, da včasih ne napišem vsega kar bi morala in zgodba lahko zgleda pomanjkljiva zato me kar opozorite, če se zgodi 🙂
Tudi vprašate lahko kaj.

Lp Ally

0
0

Super!!! Res sem pogresala tvojo zgodbo

0
0

Noroooo dobroo

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice