0
0

—Astrid—
Zbudim se potna in zadihana. Tlačile so me more, kar postaja kar rutina. Spominjam se preteklosti in pojma nimam ali je vse sploh resnično. Kako me mama boža v naročju moški zraven nje pa boža malega fantka. Moški se nasmehne moji mami in ji pomežikne s svojimi zlatimi očmi, nato se vse spremeni. Dogodek opazujem kot dojenček iz zibelke in moški vzame fantka poleg mene ter pobegne iz sobe. Preden odide mi dahne nekaj kot: Rad te imam.
Potem pa sem kot kako leto stara deklica ponovno v naročju mame in kočija s katero se peljemo se prevrne in nekdo me iztrga iz njenih rok. Nekdo s temo v očeh. Začnem jokati in potem me stlačijo v vrečo.
Ker ne morem nazaj zaspati, punce pa vse že sladko sanjajo se odpravim ven na hodnik. Vrata na koncu hodnika se odprejo in ven stopi ves objokan Feliks. Ko me vidi se me ustraši. Potiho pohitim k njemu ter ga objamem ter mu šepnem: „So te tlačile more?“ Pokima. Primem ga za roko ter ga odpeljem nazaj v njegovo sobo. Skobaca se na posteljo. „Veš, tudi mene tlačijo more. Mi jih poveš, da ti lahko pomagam?“ Debelo pogoltne: „Doriusa, njega sem sanjal. O tem kako me boste poslali nazaj k njemu, kjer mi bo nadaljeval uničevati življenje.“
Močno ga privijem k sebi: „Tega ne bi dopustila.“ „Adiana je od nekdaj imel raje. Mene je zavračal, nikoli se mi ni zares posvetil.“
Pobožam ga po glavi. „In Astrid, obljubi mi, da tistemu Vilincu ne boš zaupala. Vilinci so onečastili svoja naziv že zdavnaj in nočem, da se komu kaj zgodi. Tudi tista prstana nista najboljša ideja in bodi previdna. Ni mi všeč, da me jemljete kakor otročka. Dovolj sem star, da razumem stvari.“
Obljubim mu in ker mi še vedno ne verjame narediva mezinčkovo obljubo. No še veedno je otrok a ima prav, Luisu ni za zaupati. „Če želiš lahko ostanem,“ mu previdno rečem a odkima. Previdno vstanem in se odpravim v dekliško sobo.

—Alex—
Ko se vsi zberemo na glas najavim: „Jaz tudi ne bom mogel z vami. V bistvu je tako, šel bom z vami a bom takoj ko vstopimo šel drugam, ker moram par zadev urediti. Takrat boste imeli čas, da spoznate nov svet. Naslov stanovanja v katerem živi Evelin.“
Vsi pokimajo in se lotijo dela. Luis in Triša gresta v laboratorij, Luna gre nazaj v sobo, Astrid vzame svojo palico in gre ven v gozd, Luan se loti opravil in Duke se igračka s svojim obeskom. Leah in Adian sta šla gor k Feliksu in jaz sem šel v pisarno.
Po predalu prebrskam za listom in začnem:

Draga Evelin!
Če bi ti povedal kaj se mi dogaja ne bi verjela. Preosim javi mi o novih informacijah glede….ja no, saj veš koga. Rad bi bil ob tebi a je vse težje. Pisal sem Karolini a se mi ni oglasila. Njen trop je doživel hude poškodbe in za to krivijo njega. Ta dimenzija je še v dobrem stanju a se počasi prebijajo vanj. Si že našla fanta? Moraš ga najti. Osebno žal po vseh verjetnostih ne bom mogel priti do tebe a ti bom otroke dostavil žive in zdrave.
Težko je verjeti, da sta tako zrasla. Sploh ne vesta, da sta brat in sestra, to ju bo pretreslo in sam jima nisem sposoben povedati resnice. Punca odrašča in trenutno potrebuje oporo. Dovolj je trpela in zdaj jo pošiljamo v to. Saj vem, da je to njena ideja a lahko bi ji preprečil odhod. Nevaren je in to sama veš.
Moji stiki v Largijskem dvoru so vedno slabši. Veliko jih je že odšlo ali pa so jih odkrili. Doriusu se je še bolj utrgalo. Dvorjane kar pobija zaradi raznih sumov.
Jutri odidemo. Zdravilo bi moralo delovati. Vedno hujše se počutim.
Drži se in pazi, da te ne najde.

Tvoj zvesti prijatelj Alex

Pismo dam v kuverto in jo zapečatim s svojim pečatom. Odidem do zmajev in pismo vržem enemu od njih ta pa ga sežge. (To je edini možni način pošiljanja pošte med dimenzijami, z ognjem pač).

In še en del je tu! Vesela bom kakega komentarja,pa kake dobre kritike tudi. 🙂

Lp Ally

0
0

Zeloooooo dobro pises…nadaljuj

0
0

Wawww

0
0

Sssssssuuuuuuuuuuuuuuuuuuupppppppppeeeeeeeeerrrrrr

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*