0
0

pri Sally
» Sally! Indigo! Kje sta?« je iz veže zaklical Ben. » V kuhinji,« mu je odgovorila Sally. »Pridita sem,« jima je rekel. Sally je zavzdihnila, si snela rokavice ter odšla v vežo, Indigo pa za njo. Ben se je odkašljal in začel: » Torej kot že veste je Erin pri Nightmaru v laboratoriju. Govoril sem z njenim očetom in mu povedal da je Erin na varnem ter da naj ne prihaja sem ker je prenevarno zanj. Rekel sem mu da moram iz laboratorija rešiti nekega mojega prijatelja in potrebujem natančne informacije o vsem skupaj. Dobra stvar je, da ni v negativnem svetu. Slaba pa da je zastražen. In to zelo dobro. Moramo se domisliti neke bojne taktike. Indigo, ti se boš moral v nekaj dneh dobro izuriti, zato boš z mano izvajal intenzivne treninge. Čakam te spodaj na travniku. Adios« In že je odšel skozi vrata.
Uh, kako je sovražil te Benove suhoparne govore. Samo hladno je povedal navodila. Vse enolično, vedno z istim tonom. Nikoli ne izraža kakršnihkoli čustev. Vedno daje občutek, da mu ni mar za nikogar. Kot sploh da nima več volje do življenja. Zakaj? Zakaj je tako hladen in zamorjen? Kaj ga je zaznamovalo?
Odpravil se je po pobočju navzdol, do travnika. Vse je bilo spolzko a se je uspel obdržati na nogah. Nekako. Ben mu je od spodaj zaklical: » No a se boš prikotalil dol še danes ali naj počakam na sončni vzhod?« Ignoriral je njegovo zbadanje in odšel dalje. Ko je prišel dol je Ben zdolgočaseno pripomnil: » No pa si se le prikazal.« Indigo ga je samo prebodel s pogledom. Ni ga prenašal. Res ne. »Ali si se že kdaj srečal z borilnimi veščinami?« ga je vprašal. Indigo se je odločil da bo ubral njegovo taktiko, zato mu je samo enolično odgovoril z da. »Katero?« je zopet vprašal. »Karate,« mu je malo bolj ostro odgovoril. Ben je samo zaničljivo prhnil. Indigo mu je zopet namenil svoj ne ravno prijazen pogled.
»Tukaj te bom naučil pravih borilnih veščin,« je začel » za začetek pa se ogrej. Pridobiti moraš mišice in kondicijo. Začni z eno serijo. To pomeni 50 trebušnjakov, 50 sklec, 25 sklec s ploskanjem, 50 počepov, 25 vzgibov na tisti veji tamle in 50 hrbtnih. Preden začneš s tem še teci pet dolžin, kar pomeni do konca travnika in nazaj. Veselo na delo.« Indigo je bil zgrožen. Že res da je bil dober športnik ampak to je bilo pa preveč zanj. On se mu je samo smehljal. Kako mu lahko da toliko dela nato pa se mu samo smehlja. Verjetno si je mislil da tega ne bo zmogel. Pa bo zmogel. Ni sicer vedel kako a bo že nekako. Dokazal mu bo da je sposoben. Dokazal mu bo da zmore in pika. To mu je dajalo moč in motivacijo. Verjel je vase. To je bila velika redkost. A tokrat je. Nekaj znotraj njega mu je dajalo dodatni zagon. Morda pa se prebuja bojevnik v njem.
Začel je z tekom. Dolžina ni bila kratka, kakšnih 50 metrov je bilo do konca travnika, nazaj še 50, tako da je bilo 5 dolžin nekje 500 metrov. Ko je končal je bil zadihan a mu je Ben ukazal naj takoj nadaljuje s serijo. Pot mu je lil iz čela ter mu oblival hrbet. Bilo mu je vroče zato si je slekel od potu premočeno majico. Čutil je vsako mišico v telesu. Od napora se je tresel a neka sila ga je gnala naprej. Ko je končal mu je Ben vrgel flaško z vodo. » Malo si odpočij, gem samo nekaj iskat. Takoj bom nazaj. Indigo se je sesedel na tla. Bil je mrtev. Ne dobesedno. Samo tako utrujen je bil da je komaj stal na nogah. Vse ga je bolelo. Začel je piti. Oh ja kako je prijala hladna voda. Malo si jo je polil po obrazu in bil je bolje. Vsaj približno. Dobra stran vsega skupaj je bila, da se je zaposlil in vsaj malo pozabil na Erin.
laboratorij
»Mmmmia, kkkaj popočneš tutukaj?« je zjecljala Erin. Bila je pretresena in prestrašena. Je to sploh Mia? Kaj ji je naredil Nightmare? Kako je ona sploh prišla sem če sploh ni moren? Zakaj se je spajdašila z njim? In kako jo je našel? Zopet samo vprašanja, brez odgovorov. »Pozdravljena ljubica. Boljše vprašanje je sicer kaj ti počneš tukaj ampak vseeno ti bom odgovorila. Sem pol moren. Moja preponosna mati me je zapustila že kot dojenčka in Moj gospod mi bo pomagal se maščevati. Končno bom imela moč, bila enakopravna. Mojemu gospodu bom pomagala uničiti morene in ustvariti nov boljši svet. Kaj pa je tebe prineslo sem ljubica?« ji je rekla Mia. Erin je bila zgrožena. To je sicer bilo nekako podobno Mii saj se je od vedno rada maščevala. Ampak še vseeno to ni Mia ki jo je poznala. Sedaj je vedela kaj lahko stori on. Srhljivo je. Res srhljivo.
»Ugrabili so me,« sem ji na kratko odgovorila. »No, Moj gospod te je sedaj pripeljal na varno. Tudi ti boš pomagala,« je veselo rekla Mia. Bila je še bolj zgrožena. Ne zagotovo ni želela pristati na njenem mestu. Borila se bo. Raje umre kot da jo on zasvoji. Resnično.
koča
Indigo se je vsaj malo odpočil, ko je Ben že prišel dol z veliko rdečo boksarsko vrečo na rami. »Nazaj na delo,« mu je zaklical. Skupaj sta na vejo obesila boksarsko vrečo. Spraševal se je kaj bo moral narediti zdaj. Odgovor je dobil sekundo kasneje. Ben mu je pokazal pravilen stranski udarec z nogo. Tisoč ponovitev?! Ali ga misli izmučiti do smrti ali kaj? No ja bo že preživel. Nekako. In začel je. Ben ga je ves čas popravljal. Vedno je storil nekaj narobe. Previsoko, prenizko, napačen položaj roke (ja, roke) napačno obrnjeno stopalo, pa še kaj se je našlo. A pri nekje petstoti ponovitvi mu je končno uspelo čisto pravilno. In naslednjih štiristo petdeset tudi. Po tisočih ponovitvah je izmučen padel na tla. Komaj je stal na nogah, mišice so ga bolele. A zdržal je. Dokazal je da le ni tako šibek.
»Pet minut pavze, potem isto še druga noga,« mu je rekel Ben. Ali pač. Morda bo zdržal še tisoč ponovitev. Komaj se je spravil na noge. In zopet ista pesem. Vedno nekaj narobe. A po tem ko je vse končal je razumel zakaj toliko vaj. Več ponovitev kot je naredil bolje mu je šlo. Moral se je izboljšati v zelo kratkem času zato da jo lahko reši. Kar pa je zagotovo želel. Sonce je že zahajalo. Nebo je bilo prečudovite barve, žareče rdeče. V laboratoriju je bila že dva dni in ni vedel koliko časa bo še lahko zdržala.
Iz razmišljanja ga je spravil Ben. Ta se je odkašljal in rekel: »Dober si. Res.« Indigo mu je uspel reči hvala. Ben ga je pohvalil. Ben. To je moral ceniti. Na ustih se mu je pokazal nasmešek in ne boste verjeli tudi on se je nasmehnil.
_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-
Hojla, vem da spet nisem bila aktivna… se bom potrudila v naprej. Upam da ste uživali v branju 😉
Lepo se imejte, veliko se smejte in uživajte počiniceeee 🙂

0
0

Fuul dobro.

0
0

Sssssssuuuuuuuuuuuuuuuuuuupppppppppeeeeeeeeerrrrrr

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice