0
0

Odklenem vrata naše poraščene hiše in se ozrem za ‘govorečim’ kaktusom. Ne spregovori. Moja vera o tem, da kaktusi govorijo, se ugasne kot pokvarjena ulična svetilka.

Še zadnjič se ozrem nazaj in vstopim v hišo. Lučka v obliki besed MY HOME gori. To pomeni, da je eden od družinskih članov doma. Na tleh so ležale Kellyjine superge srebrne barve. Posute so z bleščicami.

Odpravim se v kuhinjo. Kelly za kuhinjsko mizo jé suši.

”Prihrani mi ga malo!’ Usedem se poleg nje.

”Prepozno.”

”Ej!” jezno vzkliknem.

”Ni vsa hrana tvoja,” po nepotrebnem reče.

Kelly nihče ne pozna dobro. Še celo zame je neznanka. Včasih je sarkastična, spet drugič prijazna. Vsak pa natanko ve, da je nepredvidljiva.
Še malo prej je bila jezna, potem pa se kar naenkrat z vsem sprijazni.

”Čez pol ure grem na trening,” spregovori.

Trenira nogomet, igra klavir in poje v mladinskem pevskem zboru. Nadarjeno dekle.

”Super, upam, da zadeneš kakšen gol,” brez navdušenja rečem.

”Veš, da ga bom! Vedno ga!” se pohvali.

************************************************

Katera oseba vam je najljubša?