0
0

Torek je. Moji sošolci in sošolke se že devet minut učijo. Jaz ŠPRICAM. Gledam priljubljeno TV serijo Sanjske počitnice na Karibih. Jem čips in pijem cedevito. Boljše ne bi moglo biti, razen če bi priletel NLP za na planet NIČFANTOV.

Stvari, ki bi mi lahko uničile dan:

– Mami s sporočilom, da so jo spustili prej iz službe.
– Naval besa mami potem, ko je povedala sporočilo.
– Mami po navalu besa izklopi Wi-Fi.

Ugasnem TV. Pišem dnevnik.

22. oktober

Špricam. Jaz ŠPRICAM! Ko sem hodila v osnovno šolo sem si zaprisegla, da nikoli ne bom špricala.
Pa vendar sem. Mami mi rada reče ‘Obljuba dela dolg’. Zame so te tri besede samo še zvezdni prah, ki počiva počiva pod mojo posteljo.

Zdaj pa grem pred Doryjino hišo čakat, da pride iz šole. Dory.

Zaprem dnevnik in se odpravim po različnih prepletenih ulicah: Diamond Sunshine, Secret Tree in Walk. Ustavila sem se pred betonsko vilo. Na njej je z odebeljeno črno pisavo pisalo Night Street 32.

”To bo to,” zamrmram.

Plevel, bršljan, hrast. To so imeli na dvorišču. Pa gugalnico, ovito v trnje. V nepokošeni travi leži zarjavelo modro kolo.

”Je to res to??” osuplo vprašam.

Nobenega odgovora.

0
0

Zanimivo nnnnnaaaadddaaaaalllljjjuuuujjjj

0
0

Zanimivo nadaljuj

0
0

To je tok dobro! Bravo!!

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*