0
0

Odmor je. Za malico. Sedim pod oljko. Sama. Včasih je ob meni sedel Teodor. Delal mi je družbo.
Zdaj se pogovarja s Sarah in Johnnyjem. Jezen je, ker sem ga zjutraj tako na hitro odpravila. Jeza ga bo že minila.

Dolgčas mi je. Iz torbe potegnem dnevnik.

23. oktober

Počasi žvečim pico. Mami jo je naredila samo zame. Izgublja okus. Postane pusta kot ta dan. Triindvajset je moja srečna številka. Danes je 23. oktober. Torej to ni več moja srečna številka. Vsak sošolec ali sošolka se pogovarja v paru, ali v trojki, skupini. Nisem več lačna.

Zaprem dnevnik in ga skrbno spravim v nahrbtnik. Pico zalučam v bližnji koš za smeti.

”Glej jo! Pikica je ponorela!” slišim glas za seboj.

Ne ozrem se nazaj.

Stečem po šolskem hodniku. Spet! si bo vsak, ki me je videl, rekel. No, če me je opazil že zjutraj.

Na hodniku je stala samo ena oseba. Teodor.

”Si se nehal družiti z Johnnyjem in Sarah?” vprašam.

”Ja.”

”Potem pa pojdi stran in me ne glej, kot da sem nezemeljski predmet, ki je padel z lune,” mu zabrusim.

”Saj …” momlja izgubljen med besedami.

”Kar utihni! Če mi nisi hotel delati družbe pri malici, zakaj bi mi jo delal zdaj!” popenim.

”Nelly …”

”Bla bla bla bla.”

Izginem na hodniku s prsti v ušesih.

0
0

Fulll kul

0
0

Odlicno…

0
0

Super ?

0
0

Ful je dobr! Js sm to sele zdej zasledila pa me zanima a je sevedno 1.del na pisalnici?

0
0

Ja je še. Sam vtipkaš naslov zgodbe

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*