0
0

Vse se da uresničiti, če si v to prepričan. Jaz sem bila prepričana v to, da lahko poletim, in poletela sem na krilih barv.
Vendar sem kmalu ugotovila, da samo zamujam v šolo.
Padec iz sanj je bil zelo boleč. Pograbila sem nahrbtnik in zdirjala mimo kaktusov, ki so jih posadili pred našo hišo. Ob njih sem izgledala kot ptička v gozdu. Nisem se počutila varno med vsemi temi ježastimi prijatelji.

Slišala sem, kako mi eden od BODIČARJEV prigovarja:

”Ne bom te zbodel, samo dotakni se me.”

”No, prav,” oklevajoče se ga dotaknem. ”Auuu!”

”Nisem te zbodel, spekel sem te,” reče kaktus.

Počasi se začnem odmikati. Kaj je z mano? Blede se ti, Nelly, kaktusi ne govorijo.

Odpravila sem se v šolo. Je profesorica Black res morala izdati moje ime? Med sošolci sem se izdajala za Kim. Še to bom poslušala. Vsi se bodo norčevali iz mojega nekul imena.

Stopila sem skozi vrata šole – hišnik jih očitno še ni popravil. Še vedno visijo s tečajev. Zdaj pa malo o uporu, ki sem ga že omenila.

Upor sem vodila jaz. Hoteli so odstraniti profesorico Black. Njo, ki nas je resnično razumela.

”Zakaj zamujaš?” me zbudi iz misli McRaid.

”Oprostite, zaspala sem,” zamomljam.

A jaz vem, da to preprosto ni res. Zaklepetala sem se z ‘govorečim’ kaktusom. Kot kakšen prvošolček!

Da to ni res, ve tudi Teodor, ki bere misli in vidi skozi oči drugih. Verjetno zato, ker za vsemi VOHUNI.

Zame je Teodor nekaj takšnega kot vremenar na televiziji. Stvari napoveduje kakor vremenar.

V šolo pride v oblačku barv in besed, ki so v resnici prah iz bližnje omare, ki se je vsul iz nje.
Vsak dan obleče nekaj drugega: kratke hlače, pulije, kavbojke z našitki ribic … Ima modre lase in zelene oči in pege.

Ne vem, da me od ‘prigode kaktusa’ nekdo opazuje.

0
0

Sssssssuuuuuuuuuuuuuuuuuuupppppppppeeeeeeeeerrrrrr

0
0

Kuul nadaljuj!!!!

0
0

Nadaljuj

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*