1
0

Zbudila sem se ob treh popoldne. Prespala sem zajtrk in kosilo, ampak bilo mi je vseeno, saj sploh nisem bila lačna.
Ozrla sem se po sobi. Tu je bila le Jean. Ležala je na postelji in brala knjigo.
“Medtem ko si spala, je prišel tisti Max. Rekel je, naj ti povem, da je zaseden in ti ne more razložiti tistega, kar ti je obljubil in da naj, če te kaj zanima, vprašaš nas,” je rekla in me pogledala.
“Ne razumem,” je končno rekla. “Prideš na Martistico dvajset dni pred začetkom pouka in nimaš pojma, kdo sploh smo.”

Dolgo sem molčala.
“Moja starša sta bila Morena. Vem, da sta bila. A odraščala sem v sirotišnici za nemorene, zato nimam pojma o vašem svetu. Prej sem odkrila svoje moči, zato sem prišla sem. Ni nam treba biti prijatelji, če nočete. A edino, kar hočem povedati je, da je vse to… Novo zame. Če mi boste pomagali, da se na prvi šolski dan ne osramotim, bom zelo vesela,” sem povedala.
Jeanin obraz se je omehčal.
“Nisem vedela tega. Mislim, da nisi vedela nič. Večina ljudi iz nemorenskih družin se pozanima o nas, preden pridejo na Martistico. Zato se mi je zdeli čudno, da ti ne veš prav nič.”

Nasmehnila sem se. Tedaj pa sem se spomnila njenega vprašanja od včeraj.
“A obstajajo vrste morenov?”
Odgovorila je zelo hitro.
“Ja. Jetiji, Techni, vampirji, Ognjeni demoni, Vodni duhovi, Ilusioni, Flowersi in Thuderji,” jih je naštela na prste.
“Jaz sem Ilusion, Jenna je Vodni duh, Alex je Techen, Mera Flowers in Ryan ognjeni demon.
Vampirji so redki, zato to ni nobeden od nas. Max Rother, lovec na Morene, je Thunder, naš ravnatelj pa je navaden človek, torej nemoren,” mi je razložila.

“Kaj pa sem jaz? Včeraj si rekla, da sem mešanka med Techno in vampirko,” sem se spomnila.

“Ja, kar je čudno. Mešanci se zelo redki. Ponavadi prevzamejo moč enega od staršev. Sicer pa tega, katera vrsta je, nihče ne ve zagotovo do prvega šolskega dne. Takrat ti potrdijo moč. Ampak skledaš pa lahko po motorju in izgledu.”

“Res ti hvala za razlago. Vsaj ne bom izpadla kot popolna zguba na prvi šolski dan.”
Zasmejali sva se.
“Zakaj pa so postelje v različnih barvah?” sem vprašala.
“So v barvah domov. Štirje so in povsod se ceni nekaj drugega. Rdeča, modra, vijolična in zelena.
Domovi so: Troyen, Shuri, Beonwy in Cross. Imena so še kar ponesrečena. Ustanovitelji so jih poimenovali po imenu in priimku.
V Troyenu se ceni to, da rad bereš, si prijazen in radodaren.
Shuri ceni nadarjenost in pamet, vendar so v tem domu tudi ambicijozni in se znajo postaviti zase.
V Beonwyu ce ceni, da rad kuhaš, si ubogljiv in tih.
V Crossu so tisti, ki imajo radi šport, so polni energije in pogumni,” je rekla Jean.
“Koliko časa si potrebovala,da si se to naučila?” sem nasmejana vprašala.
“Kakšnih pet mesecev, par dni gor ali dol,” je rekla in planili sva v nenadzorovan krohot.

0
0

Oo waw! Super je! Naj kmalu pride nov del 😉

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*