0
0

Sarah
Stala sem pred mojim domom. Prijatelji so se ravno odpeljali, jaz pa sem se spraševala kako naj jaz notri prinesem vso prtljago. Najbolj pametno se mi je zdelo, da grem po starša. Odklenila sem vrata. Uf, res sem pogrešala ta kraj. “Mama! Ati! Doma sem!! Mi lahko pomagata s kovčkom?” vprašam, ko vstopim. Nobenega odgovora. Ne slišim nobenih korakov, ničesar. V moj nos pride nek ogaben vonj. Smrdelo je kot neka plesnjiva hrana. Sklepala sem, da je mama ponovno naredila svojo enolončnico. “Mama??! Si spet kuhala enolončnico??” zakličem in spet ne dobim odgovora. To se mi zdi že res čudno. Še enkrat ju pokličem. Nič. Kje za vraga sta?? Saj sta vedela, da pridem danes domov. Šla sem pogledat še na vrt. Samo prazna parcela. Spet ju pokličem in pogledam tudi v lopo. Čisto nič. Vrnem se v hišo in spet vdihnem ta zrak. Ta vonj je tako ogaben! Le od kje prihaja? Malo se še sprehodim po hiši. Spomnim se, ko sem bila še majhna in je mama pogosto šla v shrambo in me tam ni slišala. Pogledala sem še tja. Vonj je mogoče prihajal od tam. Prizor tam notri me ke zgrozil. Povsod so bile pajčevine ter prah. Večina hrane je gledala ven iz konzerv ali pa so bile napihnjene ter s pretečenim rokom uporabe. Tudi razne škatle so bile odprte ter kosmiči in moke raztreseni vsepovsod. Bdihnem zrak. Ne. Vonj ni prihajal od tu. Pomislim in se odpravim ven iz shrambe. Končno ugotovim od kje prihaja ta vonj. V kuhinji so sami gnili sadeži ter zelenjava. Zakaj nista tega vrgla v smeti?? Okej Sarah…sem si dopovedovala…samo globoko dihaj in se sprosti. Te stvari sem pometala stran ter vrečko odnesla ven. Komaj sem dihala. Ko se vrnem v skledi za sadje najdem listek. Prej ga nisem videla…ali pa ga ni bilo tam. Vzamem ga in razprem. S čudno pisavo, ki sem jo prvič videla je pisalo: NE POJDI V KLET.

0
0

full dobr. Hitr nadaljevanje!

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice