0
0

Jack
V avtu sedim s Samom. Ravno sva se poslovila od Lune in po nekaj trenutnik tišine me vpraša kdaj moramo vrniti avto. Izposodili smo si ga namreč. “Jutri.” mu povem. Začneva se pohovarjati o teh treh tednih, ki smo jih preživeli skupaj. “Se spomniš, ko z Luno cel tedn nista govorila?” ga malo zafrkavam.
“Ja oprosti. Bila je…raje ne rečem.” reče, jaz pa se samo zasmejem.
“Ali pa ko je Julija padla v vodo.” se zdaj smeji tudi on. Oba naštejeva še nekaj smešnih trenutkov in kmalu prispeva do mojega doma. In hkrati tudi do njegovega, saj živi nasproti mene. Ko vstopim rečem: “Ljubo doma, kdor ga ima.” ter se sprehodim po dnevni sobi. Hočem igrati igrice na računalniku. O tem sem sanjal vse tri tedne. Ko pritisnem gumb za vklop ne dela. Še enkrat ga pritisnem in tudi ne dela. Pogledat grem do glavne naprave za elektiro. Piše, da ni dostopa do elektrike. Malo sem žalosten. Prideš domov po treh tednih in to je to kar dobiš??! Žalostno se odvlečem še do varovalk. Vse izgleda kot vedno. Pogledam na telefon. Imam 40% in ne morem ga polniti. Pomislim kaj sploh še lahko delam. Spomnim se, da je v avtu še vedno Danielov računalnik. V bistvu je laptop in je napolnjen. Kako sem pameten! Odpravim se ven do avta in ga vzamem. Položim ga na mizo v moji spalnici. Odprem ga in pomislim kaj bi lahko bilo Danielovo geslo. Imam tri poskuse, da vpišem pravo geslo, če ne je treba vpisati pin. Pomislim…mogoče njegov rojstni dan torej 10.8…ni to. Poskusim še 1234 in njegove najljubše kratice. Tudi to ni. Oh, tri možnosti so bile! Kako sem naumen! To bi mi lahko pomagalo…mogoče lahko pokličem Sarah. Telefon zvoni in zvoni…in klic je zavrnjen. Zavrnjen?! Nikoli ne zavrne nobenih klicev. Odločim se, da grem do nje. Nekaj se mora dogajati. Najprej pa grem še na stranišče. Med tem, ko si umivam roke zaslišim nek zvok. Podoben je strelu pištole. Potem slišim še neko škripanje in neke zvoke. Pogledam skozi okno. Nekdo odpelje črn avto iz dvorišča. To he more biti res! Sem zdaj izgubil še avto ali kaj?! Stečem ven in ga poskusim ujeti. S*it! Aaarh!! Zakaj so ga odprljali! Pogledam nazaj. Za mano se neke rdeče kapljice. Vodijo na vrt. Tam vidim neko truplo. Spustim se. k njemu in vidim, da ne diha. Kaj se dogaja tu?? Najbolje, da pokličem policijo. Zvoni in zvoni..ampak se nihče ne oglasi. Zakaj se policija ne javi? Kako je to mogoče?! Slišim čuden zvok. Kot da bi nekdo hodil po neki močvirnsti vodi ali nekaj takega. Čakaj malo…to truplo še vedno diha. Spustim se k njemu. Ne vem ali se mi samo zdi ali je truplo dobilo bolj bledo kožo?? Slišim neko grizenje in rjovenje. Jaz sem preveliki strahopetec, da bi videl kaj se dogaja, zato samo hočem steči v hišo. Ko vstanem od trupla se mi zdi, da je vstalo z mano. Oprome se mojih ramen in me hoče ugrizniti. Zakričim in se ga nekako otresem s sebe. Ko vstopim v hišo hitro zaklenem vrata in okna. Kaj za vrga je bilo to?!! Tukaj nekaj ni prav. Še vedno samo stojim v dnevni sobi in globoko diham. Moram posvariti Sarah. Živi zelo blizu. Ampak ne brez zaščite! Odpravim se v klet, da najdem kaj s čimer se bom lahko branil. Odpravim se do neke velike škatle in začnem iskati. Pogledam še v druge škatle in na police. Končno najdem bratov bejzbolski kij. Zdaj sem oborožen in se odpravim iz kleti. Ko vstopim nazaj v dnevno sobo so vse luči ugasnjene. Prepričan sem, da sem pustil prižgane. Zgrabi me panika. Oh, Jack dovolj! Dopovedujem sam sebi in se odpravim na pot.

0
0

Uuuuu scarry ful mi je všeč 🙂

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice