0
0

Sam
Hitel sem k Luni. Ko sem hotel na njeno ulico sem videl dva avta, ki sta se zaletela. In nobenega človeka ni bilo. Kaj se je zgodilo tu? Zakaj ni kakšne policije ali rešilcev? Pogledat grem, če je kdo v avtu. Sklonem se k oknu in rečem: “Halooo?? Je kdo tukaj??”. Nihče ne odgovori. Pogledam notri. Na sedežih je veliko krvi in spodaj vidim truplo zelo bledega človeka. Takoj mi je postalo slabo in ob avtu sem se izbruhal. Nujno moram najti Luno! In to hitro! Tukaj se dogaja nekaj čudnega. Stečem mimo avtov in do Lunine hiše. Stečem do vrtnih vrat katera so zmeraj odprta. Poprimem kljuko ampak se ne odpro. Potrkam. “Luna!! Luna, jaz sem! Sam je tu! Odpri mi vrata!!” vpijem. Nihče ne odpre. Še nekajkrat pobutam po vratih ampak nič. Hočem jo poklicati ampak seveda ravno zdaj nimam baterije. Še butam po vratih. “LUNA!!!!” kričim. Nič. Pomislim. Spomin se da lahko splezam. Skočim čez ograjo in pristanem na njihovi lepo pokošeni trati. Potem vidim dve trupli. Eno je od Luninega očeta in eno od…Lune?? Grem do nje. Pokličem jo. Ne diha. Njeni svetli lasje so polni krvi. Njene obleke tudi. Njen oče pa ima veliko odprto ramo na trebuhu. Ne, Luna! Ne smeš biti mrtva! Ne naredi mi tega! Zjokam. Moje solze padajo na njena lica. “Lunči prosim, prosim vstani. Zbudi se!” zakričim kot, da bo kaj pomagalo. Jokam. Za mano se znajde neka bleda oseba. Podobna je truplu v avtu in tudi…Lunini mami? “Gospa? Gospa, prosim ostanite kjer ste!” ji rečem. Bliža se mi. Jaz napnem mišice in se pripravim na udarec. Udarim jo v ramo in enkrat v brado. Izgledala je zmedena. Tudi ona napne svoje mišice ampak jaz sem močnejši. Udarim jo še z nogo in ona se me oprime. Otresem se je in jo podrem na tla ter pohodim. Ne premika se več. Premagal sem jo. Stečem v hišo, da lahko napolnim telefon. Nisem našel nobenega polnica in nobene druge naprave, da bi poklical policijo. Ne vem kaj nja storim. Grem še v njihovo garažo. Tam je njihov avto. Mogoče grem laho do policije. Milim, da mi je povedala kje je rezervni ključ. Preiščem celo klet in vse škatle. Hoditi moram. Tečem kolikor hitro moram po stari cesti. Nasproti zagledam kako se bled človek loteva neje nedolžne babice. Kaj se dogaja tukaj? Vstane in adpade Njegovi kremplji se zapičjo v moj vrat in ne morem dihati. Vrže me v grm.

Prikazujem 0 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice