1
0

Inna
Še zmeraj sem v smetnjaku. Vidim Daniela na omarici, Kiaro na škatlah in Amelie ni! Tisti trenutek se prižgejo luči. Izgleda, da morilec ne zna pospraviti orožja in ga je vrgel na tla. Našli smo ga pri vratih do telovadnice, do nje si moral priti skozi šolski park, da si sploh prišel vanjo.

Amelia
Hočem zbežati od pošasti. Ko hočem steči padem na tla. Mislim, da sem si zvila gleženj. Pazila sem se po tleh do pisarne šolske zdravnice, ki je na tleh ležala mrtva. Komaj se dvignem na noge. Zagrabim bergle v kotu in v torbo zmečem vse kar je na policah. Skrijem se v kot kjer si povijem gleženj. Vzamem bergle in vstanem. Vidim, da so luči prižgane zato se spravim do sobe z omaricami. Ko pridem tja me vsi debelo gledajo. Vprašam kaj delajo in odgovorijo iščemo ključ. Vedno sem videla kdo je kam dal ključ zato samo odprem omarico in tako. Odklenemo vrata in tečemo do telovadnice. Vrata vanjo so zaklenjena zato splezamo po kamenju in po vrvi pridemo noter. Za nekimi počasnimi važičkami v petkah se vidi črna megla. Ker so tako neumne, niti tekle niso. Megla jih je požrla.

Preberi nadaljevanje: Smejoči obraz 4. Del: Vohunjenje za Zio

0
0

Pravopisa napaka! Namesto pazila bi moralo pisati plazila

0
0

Super!

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice