5
0

Dolgujem vam opravičilo, ker včeraj nisem objavila novega dela, saj mi pisalnica iz neznanega razloga ni delala na telefonu in mi še vedno ne, zato sem si del preposlala in ga zdaj objavljam na računalniku.
—————————————–
Daniel Seavey

Sedim na stolu čakalnice Ameriškega Idola in uglaševal svoji kitaro. Kmalu bi moral biti na vrsti. Bil sem na trnih in ne vem zakaj, ampak nikoli v življenju si še nisem tako želel Arie ob sebi. Ne glede na vse, kar je naredila. Pogrešal sem jo. Iz nekega neznanega razloga se mi je prikazala pred očmi, tako v moji domišljiji, ko sem zaprl oči. Odprl sem jih in se odpravil proti vhodu v dvorano, da bom tam čakal. Ob hoji sem nekje v svojih mislih zaslišal: ‘Nekega dne, a ne.’ Nasmehnil sem se. Morda pa je Aria vseeno z mano v mojem srcu. Sam pri sebi sem odgovoril: “Nekega dne.” S kitaro na hrbtu sem hodil in hodil. Ko sem bil nekaj metrov stran od vhoda sem pogledal proti njemu. V dvorano je ravno šlo dekle nižje rasti z zelo dolgimi temno rjavimi lasmi. Ko je so se za njo zaprla vrata sem se ustavil pred vrati in poslušal. Glavo sem naglil dol. Nisem slišal, kako ji je bilo ime, slišal pa sem, da je stara šestnajst let. Začela je peti:
“I remember years ago,
Someone told me I should take.”
Pogledal sem gor v presenečeneju. Ta glas bi lahko spoznal kadarkoli. Tako močen in obenem nežen s posebno barvo. Odprl sem vrata in stopil v tisti mali hodniček, kjer ponavadi čakajo bližnji in prijatelji nastopajočega. Tam ni bilo nikogar. Poškilil sem za vogalom in v začudenju takoj stopil nazaj. Aria. Aria Ross. Aria Amber Ross. Nekega dne, a ne? Poslušal sem jo naprej:
“Caution when it comes to love,
” I did, I did”
Nisem si mogel pomagati. Tiho sem odšel tja gor. Aria me ni opazila, saj sem prišel od zadaj. Sodniki pa so me in so me začudeni gledali. Ko je hotela začeti sem jo prekinil:
“And you were strong and I was not.
” My illusion, my mistake. ”
Roke so se ji začele tresti in pot se ji je izlival na čelu. Ni se obrnila nazaj, toda spoznala me je. Zdaj se je obrnila nazaj in cela se je tresla. Nadaljeval sem:
“I was careless I forgot
” I did.”
Šel sem bližje do nje in pel:
“And now, when all is done.”
Ona pa me je prekinila:
“There is nothing to say.”
Jaz pa njo:
“You have gone and so effortlessly.”
Ona pa spet, rahlo jezno, tresla pa se je kot šiba na vodi, sploh ne vem zakaj:
“You have won, you can go ahead tell them.”
Spet jaz:
“Tell them all I know now?”
Aria pa z močnim glasom naprej:
“Shout it from the roof tops,
“Write in on a skyline.”
Obrnila se je proti meni jaz pa sem pel:
“All we had is gone now.
” Tell them I was happy. ”
Posegla je vmes:
“And my heart is broken.”
Nisem se pustil motiti:
“All my Scars are open.”
“Tell them what I’ve hoped would be
“Impossible.”
Zdaj je šla bližje meni in začela sva, kot da bi se drla drug na drugega:
Aria: “Impossible!”
Jaz: “Impossible!
Aria pa je mrineje zaključila:
“Impossible…”
Spet sem začel:
“Falling out of love is hard…”
Ona pa ne je spet prekinila:
“Faling from betrayal is worse.”
Pogledal sem jo čisto naravnost v njene solzne oči:
“Broken trust And broken hearths
“I know, I know.”
“And thinking all you need is there.”
“Building faith on love and words
Empty promises will wear
I know
I know”
Pustil sem ji da je nadaljevala:
“and now
When all is done, there is nothing to say
And if you’re done with embarrassing me
On your own you can go ahead tell them”
Spet sva se menjala, kot da bi se prepirala:
Jaz: “Tell them all I know now.”
Aria: “Shout it from the roof tops”
Jaz: “Write it on a skyline”
Aria: “All we had is gone now”
Jaz: “Tell them I was happy”
Aria: “And my heart is broken.”
Jaz: “All my Scars are open”
Aria”Tell them what I hoped would be Impossible”
Jaz: “Impossible”
Aria:” Imposs…”
Pogledal sem jo. Bila je cela prepotena in kolena so se ji tresla. Prijela se je za srce in se zvila. Padla je na kolena. Stekel sem k njej in vstali so tudi sodniki in prihiteli k nama, da bi videli kaj je z Ario. Omedlela je. Še zmeraj se je stiskala za srce in na njenem obrazu se je videla bolečina in solze. Vzel sem jo v naročje, medtem, ko je ona spala in začel jokati. Naslednjih nekaj minut sem videl vse megleno od šoka. Slišal sem sirene in videl sem može v uniformah, ki so hoteli Ario odpeljati stran, jaz pa jim nisem pustil. Na koncu so me morali zvleči stran. Jokal sem ves čas. Kmalu so jo odpeljali in hotel sem teči za avtomobilom, ko me je za roko zgrabila neka ženska in me nekam odpeljala. Dala mi je kozarec ledeno mrzle vode in spil sem ga. Takoj je moj pogled nehal biti zamegljen. Pogledal sem žensko in ugotovil, da je bila sodnica. “Kako ti je ime?” me je vprašala. S tresočim glasom sem ji odgovoril: “D-daniel Seavey.” Pokimala je in se spomnila: “Moral bi biti na vrsti za njo, a ne?” Pokimal sem ona pa je nadaljevala: “Velik šok je bil za njo, ko te je zagledala. Se poznata.” Prikimal sem in vprašal: “Bo vse v redu z njo?” Ona pa se je le zastrmela, kot da ne ve, kaj naj reče. Po licih mi je stekla solza. “Dobro pojeta, oba. Škoda, ker nista imela več časa.” Zastrmel sem se in dejal: “Torej nisva prišla naprej?” Pogledala me ne in dejala: “No, dejansko… Ker na smo vaju na podlagi avdicij slišali le v duetu in ne vsakega posebej, lahko prideta naprej, vendar le, če bosta pela v duetu.”

0
0

fuulll carskooo!

0
0

suuuuuper je
prosim nadaljuj ker me ze ful zanimaaaaaaaa

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*