0
0

Ko sva prišla z Erikom domovje rekel da nima časa in da se mora it učit. Ampak on se nikoli ne uči. No razen če gre za lave ali lavinje. Ko je zaprl vrata sem štela do dvajset, jih odprla in mu nato sledila. Kmalu je zavil v gozd tam kjer sva se prej vrnila. Tiho sem stopala kakih dvajset korakov za njim. Kar naenkrat je začel teči in nekaj je zakričal a ga nisem dobro slišala, ko sem prišla bližje, sem ga videla uklenjenega v okove ki so bili zvarjeni skupaj z dolgo verigo, katere konec se je držal lavi. Sledila sem jim, ko smo prispeli do gradu. Zmuznila sem se noter. Zaslišala sem korake in zato zbežala v prvo sobo. Bila je knjižnica. Nekaj mora biti tu, kar bi lahko pomagalo Eriku sem pomislila in začela pregledovati knjige.

0
0

Suuuuuuuuuuuuuuipppppppppppppeeeeeeeeeerrrrrrrrrrr nnnnnaaaaaaaddddddaaaaalllllljjjjjjjuuuuujjjjjj

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*