Odgovorjeno
1
0

Čez dva tedna so Beolo spustili iz ambulante.
“Nositi mora leče. In to ves čas. Še posebej ponoči.” je doktorica Merilon zabičala gospe Blues.
“Zakaj ponoči?”
“Luna ji lahko poškoduje vid. In ne pozabite. Vrniti se mora dovolj hitro, da bo ob naslednji polni luni na Akademiji.”
“Da. Seveda. Hvala vam.” Gospa Blues se je obesila doktorici Merilon okrog vratu. “Hvala vam, ker ste poskrbeli za Beolo. Ne vem kaj bi naredila, če bi izgubila še njo.”
Nenkrat se je poleg gospe Blues pojavila še Beola.
“Kdaj pa boste izpustili Sally?” je vprašala.
“Gospodična East se je prebudila šele pred dvema dnevoma. Njena starša sta na poti na akademijo, ona pa potrebuje počitek. Moram reči, da jo je odnesla veliko bolje kot ti, Beola. To je verjetno zato, ker je bila ob popolnem izenačenju lun že nezavestna. Mislim, da ji ne bo treba domov. Ostala bo na akademiji do konca leta.”
“Kdaj pa se lahko vrnem jaz?” je razočarano vprašala Beola.
“Potrebuješ počitek, dragica. Odmor od tega sveta.”
“Ne. Ne potrebujem počitka. Ostati hočem na akademiji.”
“Domov moraš. Nisi slišana kaj je rekla doktorica Merilon?” je vprašala gospa Blues in pomenljivo pogledala svojo hči.
Beola je zavzdihnila in se ozrla nazaj proti postelji, v kateri je ležala Sally. Pomahala ji je in Sally ji je v odzdrav pokimala. Beola se je spomnila ko je bila pred tednom dni tudi ona v takšnem stanju. Zato se je obrnila in pustila prijateljico v miru prebolevati muke.
“Greva, mama.” je rekla potem in se odločno odpravila iz ambulante.
“Beola Blues!” stopila je v avlo in tam zagledala profesorico Ebuel.
“Dober dan, učiteljica.” jo je pozdravila. Ni bila pri volji za klepet s komurkoli, ampak ni imela izbire. Če je res ne bo na akademiji do naslednje polne lune, je morala zapustiti akademijo z dobrimi vtisi na učiteljih.
“Beola, sploh ti ne morem povedati kako sem ponosna nate.”
“Hvala vam.” je zardela Beola.
“Čeprav sem ti rekla, da počakaj na akademiji si premagala Allana in…”
“Mojo sestro.” ji je pomagala Beola in se potem zazrla v tla.
“Beola,” profesorica Ebuel ji je položila roko na ramo, da bi jo pomirila. “Zelo mi je žal.”
“Hvala.” je rekla Beola in se napotila proti svoji sobi, da bi posprvila stvari.

Najboljši odgovor
0
0

Komaj cakamm nadaljevanjee 😉

Najboljši odgovor
0
0

Sssssssuuuuuuuuuuuuuuuuuuupppppppppeeeeeeeeerrrrrr

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice