0
0

Živjo!

Hvala vsem, za odzive v preteklih poglavjih. Super ste.
_________________
1.5
Edino mesto, kjer se je Enya počutila varno pred lačnimi pogledi fantov in ljubosumnimi pogledi vrstnic, je bila knjižnica. To so mestni pijanci v središču mesta, na Trgu Stoterih, popolnoma razdejali in jo spremenili v pivnico, zato so se starešine, najmodrejši možje v mestu, odločili, da jo preselijo v vas, kjer je ne bo omaloževal podoben sloves.
Knjižničar je rad govoril, naj človek ne sodi knjige po platnici. Potemtakem ne bi smeli po zunanjosti soditi tudi novonastale knjižnice. Ta je bila namreč bivša kamnita prašičja štala, kateri so prizidali še eno nadstropje in jo očistili. Njen novopečeni gospodar se je pogosto pogovarjal s knjigami. Bile so mu posebne prijateljice. Enya je v njegovem glasu večkrat začutila pekočo nostalgijo. Knjižničina predhodnica naj bi imela obokan strop, ki mu ni bilo videti konca. Posut je bil z zvezdami izpod čopiča najboljšega slikarja v mestu. Knjige naj bi se dvigale do neskončnosti. Nekoč so si lastili več izvodov istih knjig, a ker je bila zdajšnja knjižnica premajhna, so morali številne zavreči. Prestavljala si je lahko, kako je prostor preveval vonj starega papirja, a česa drugega v domišljijo ni mogla priklicati. Živela je tako skromno, da je bila vajena le praznih sten, zmahanih stolov in umazanega poda tal. Tako si je ob pogledu na lahkotno opremljeno knjižnico spočila oči. Njena predhodnica bi jo z videzom domnevno tako presenetila, da bi ji podivjalo srce.
Vanjo je lahko po mili volji stopil vsakdo, a kljub temu se v njej ni našlo veliko ljudi. Le redki kmetje so znali brati, mestne srajce pa so še redkeje pretegnile noge in se napotile navzdol po hribu. Enya se je tako malodane izgubila med knjižnimi policami. Vsake toliko je opazila knjižničarja, ki je z izjemno previdnostjo prelagal knjige in s polic brisal prah. Vsakič se je tako zatopil v delo, da je na njeno prisotnost pozabil.
Edina človeška duša, ki ga je zvabila iz knjig, je bila debelušna hlevarica, že leta vdova. Knjižničar jo je s svojim pomanjkljivim šarmom, bogsigavedi kako, uspel zvabiti k sebi. Margerit, kot so ji pravili, ga je vsaki drugi dan obiskala in se pretvarjala, da jo silno zanimajo knjige, čeprav najbrž ni znala iz njih razbrati niti ene same besede. Knjižničar se je ob tem vsakič namuznil, a na dobrodušen način, češ da se mu ženščina in njeno polomljeno branje zdita skrajno simpatična.
Enya je medtem dobro obvladala abecedo, znala je brati in pisati. Vendar se je tega naučila v spremljavi udarcev po zadnjici. Bila je trmasta kot sam bik. Učiti se res ni marala, kljub temu pa jo je mama nazadnje le naučila tistih nekaj osnov. Zato se je zaradi trme še danes lovila z nekaterimi besedami. Pomena številnih sploh ni poznala.
Prednost knjižnice je bila ta, da med skladovnico knjig ni nihče posumil, da se v njih nahajajo nenavadne označbe. Enya je že dalj časa opazovala, da knjižničar knjige, ki jih je že prebral, pospravi na posebno polico – nenazadnje jih je bolj kot ne bral samo on. S tiste police je večkrat kakšno povlekla, jo odprla vsakič na drugi strani in z ogljem označila nekatere črke.
Starega knjižničarja bi zadela kap, če bi opazil tako bogoskrunstvo papirja. Vendar je bila varna, dokler tega ne bo razpoznal. Še dobro, kajti ni imela načrta, kako se bo po tem skrivaje pogovarjati z Edgarjem.
Edgar je bil tretji, ki je zahajal v knjižnico, malo zato, ker je rad prebiral knjige, večkrat zato, da bi razvozlal Enyino sporočilo, obrnil list papirja in ji na drugo stran napisal odgovor. Tako sta se dogovarjala, kdaj se vidita v koči. Redko sta si podatek o tem izmenjala iz oči v oči.
Včasih se je zgodilo, da sta se mimogrede srečala v vasi, ko se je Edgar po navodilih kralja namenil v izvidnico, a takrat si nista izmenjala niti besede. Enya se je večkrat komaj zadržala, da mu ne bi padla v objem. Namesto tega mu je morala le komaj opazno pokimati in ga vljudno pozdraviti, nenazadnje je bil član kraljeve straže in se je to spodobilo.
Njuna vez je bila skrivnost. Enye to ni posebej motilo. Ker je bila ljubezen edina razburljiva reč, ki se ji je do tedaj pripetila, jo je skrbno čuvala zase.
Za povrh bi se Edgarju z izdajo njune romance močno zatreslo mirno življenje. Kralju je bil nečak skoraj toliko kot sin, zato mu je hotel najti ženo iz dovolj dobre družine.
Enya temu merilu ni ustrezala.

0
0

KUUUL! ☺️ ☺️ ☺️

0
0

To je tako dobro!!!

0
0

Wawwww 🙂 🙂 🙂

0
0

Hvala vsem 😀

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*