1
0

vstopil je Denny. Pogledal naju je in se privoščljivo zasmejal. Potem se je pomaknil na sredino sobe in zraven zaklenil vrata.
»Kaj boš naredil z nama?« ga je jezno vprašal Nate.
»Razmišljal sem o dveh opcijah. Prva, da vaju preprosto ubijem in druga, da vaju tako dolgo mučim, da na konce privolita v sodelovanje z nami. Kaj vama bolj ustreza prijateljčka?« je povedal s tako normalnim glasom, da sem mislila, da se igramo kot včasih.
»Ničesar od tega ne bova sprejela!!!!!!!« je zavpil. Presenečeno sem se zdrznila saj nikoli ni izgubil nadzora nas sabo.
»Potem pa je čas, da se navadita na to lepo sobico!« je zapel. Navaditi na to sobico se je bilo nemogoče. Bila je majhna, stene so bile umazane, smrdelo je po plesni in v glavnem je bila to sobica za kriminalce ne pa za ljudi kot sva midva z Natom. Tega sem se še predobro zavedala in zato sem svojega lastnega brata, ki mi me je imel v ujetništvi pogledala zelo sovražno.
»Kdo si, Denny?« sem zašepetala, moj glas se je tresel od strahu.
»O, končno se je oglasila! Jaz sem Denny kot si povedala in vedno sem bil. Kaj pa delam je pa moja stvar punči in ne tvoje!« je zapel z močnim glasom.
»O. Pa še kako je moja stvar, ker sem zdaj del tvoje ekipe!« sem povedala.
»In mislila si, da ti bom verjel, da si se tako hitro vdala.« je povedal samozavestno. Ni pa vedel kako dobra igralka sem.
»Res je. Prav imaš. Samo ne želim si umreti in, če je edina možnost, da preživim potem bom del tvoje bande. Kaj moram narediti, da mi boš verjel« sem zaihtela.
» O. vem koga imaš najraje in zdaj boš ostala brez njega.«
Zgroženo sem ga pogledala. Vedel je, da sem najbolj na svetu ljubila Nata.
»Ne!!!!« sem zajokala »Njega ne dam!«
»Ubil bom Nata in, če se boš potem vseeno želela sodelovati z mano je odgovor: Ja!« me je očitajoče pogledal pravzaprav zmagoslavno.
»Julia? Boš res to naredila?« me je v strahu vprašal Nate.
»Nate, ljubim te ampak bolj si želim živeti kot pa ob tebi umreti!« sem rekla odločno kolikor sem lahko saj se je moje srce lomilo.
»Pridi Nate. Pojdimo nebesa!« se je zasmejal Denny, moj brat.
Ko sta odšla sem obsedela tam in nisem vedela ali naj se sama ubijem ali naj zajokam ali le preprosto čakam, da se kaj zgodi.
Čez dobre pol ure je prišel Denny in na njegovi roki je bila lužica oz. madež krvi.
»Pridi sestrica, da ti razložimo kdo smo!« mi je ponudil dlan. Nisem mu je mogla dati saj sem imela roke zavezane zato me je le prijel pod pazduho.
Najhuje je bilo, da sem vedela, da je prepozno, da rešim svojo ljubezen, da rešim Nata.
————————————————————————————————————————————–
KELLY
Takoj bo odkritju sem poklicala svojega fanta Justina. Bil je zelo dober heker in zraven še računalniški genij. Ko je prišel je vedel vse saj sem mu povedala po telefonu. Takoj me je poljubil.
»Vem kam je treba in vem, da je tvegano ampak morava pa Sahrina telefona.« je dejal odločno. Skoraj bi se zgrudila.
Nekako me je prepričal in zdaj sva že bila pred lopo družine Swift. Julia nama je povedala, da je telefone skrila v lopi in, da je nihče ne uporablja zato ni nevarnosti, da bi prišla v tuje roke. Vzela sva telefone in se karseda tiho odpravila nazaj domov.
Bilo me je strah, ko je Justin v roke vzel telefon in ga odklenil toda zdaj sem jaz vodila zadevo in lahko sem le upala, da se bo zgodba lepo končala.
Justin je v telefon vdiral ali karkoli je počel 1 uro. Delal bi pol ure, če se ne bi 15 minut jezil name in me potem še 15 poljubljal. Čez eno uro pa je me je končno pogledal. V njegovih očeh je sijalo vznemirjenje, zmagoslavje in ponos.
»Kelly? Srči? vdrl sem v njene zakodirane stike in zapiske in čas je, da jih prebereva. Skupaj!« je povedal nežno. Bil je eno leto starejši in zelo zaščitniški do mene. Pa dajmo sem si rekla in stol premaknila bližje.
————————————————————————————————————————————–
Komentirajte in uživajte,
Lili
P.S. NoName upam, da je dovolj dolgo. Trudila sem se, da bi bilo čim daljše.

0
0

Ravno prav dolgo je. Ampak zakaj za vraga je pustila da so ubili Nata?! (Jezim se na zgodbo ne nate).
Lp, NoName

0
0

Hej odlično je (razen tega da je Nate umrl)in komaj čakam na nov del:)

LP

0
0

NE BODITA TAKO PREPRIŠANA, DA JE NATE UMRL.
LP,
LILI

0
0

Joj! Julia! Kaj ti to delaš! Prav jezna sem!
Ps: super zgodba!
lp
Jezna I love book

0
0

Super edino Julija je malce čudno sprejela odlločitev.

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*