0
0

Živela sta dva fantiča, isto sposobna, isto stara, a drugače vzgojena. Prvi fant, Ludvik, je bil kraljevega rodu. Po srcu je bil dober fant, a ga je vzgoja pokvarila. Učili so ga, da se stvari reši le z nasiljem.
Drugemu je bilo ime Hari. Fant je imel enake lastnosti kot Ludvik, samo starši so ga vzgajali drugače. Fant je bil kmet nižjega stanu, bil je last kralja. Odrasel je v dobrega, delavnega gospoda.
Ludvik je bil sebičen. Poročil se je a ženi ni nikoli ugajal. Ne glede na to, če sta imela otroke, žena ga ni marala.
Ludvik je kmete pogosto tepel, saj zdaj je bil kralj.
Nekega dne sta se z ženo odpravila v vas kmetov. Žena je takrat prvič videla kaj se dogaja izven gradu. Dekle je videlo Harija. Kraljica se je zaljubila. Harija pa je začela zanimati šele takrat, ko je videl, da je ustavila Ludvika pri bičanju kmetov.
Od njenega prihoda je bila Hariju vsak dan bolj všeč. Tako, da je celo nehal delati. Želel je narediti vse, da bi jo spet videl. Nekega dne pa se je potuhnil v grad. Želel jo je videti, a kako? Grad je bil velik in na take stavbe se ni kaj dobro spoznal. Po tem pa je zagledal Ludvika pri pogovoru s služabnikom. Ludvik mu je rekel, da se odpravlja h kraljici. Kmet Hari mu je želel slediti, a kako? Po tem pa se je Hari spomnil, da v gradu njegov obraz poznata samo kralj in kraljica. Če bi ga kdo prepoznal bi bile krive le obleke. Ludvik je odhitel gor v sobane.
V tem času pa se je Hari priplazil do služabnika, ga mahnil in se oblekel v njegove cunje. Po tem pa je sledil Ludviku.
Vse kar je moral paziti je bilo, da ga Ludvik ni videl. Ostali itak niso poznali njegovega izgleda.
Ludvik je vstopil v kraljičino sobo. Nekaj časa ga ni bilo iz sobe. Ko je končno stopil ven je Hari počakal da se odpravi stran. Ko je bil dosti daleč je Hari smuknil v kraljičino sobo, ta se ga je sprva ustrašila. Ko pa je prepoznala obraz kmeta se je pomirila.
“Se opravičujem, če sem vas prestrašil,” se je Hari opravičil. “Ne samo mislila sem, da ste moj soprog. On je edini, ki ne potrka, ko vstopi, no poleg vas.” “Zakaj se pa bojite svojega lastnega moža?” “Iz dneva v dan me pretepa. Težko je z njim,” je izjavila kraljica. “Pa pojdite z menoj,” ji je rekel kmet in ji ponudil roko. “Saj bi, samo kralj bi me našel in morda celo ubil.” “Pa zbeživa v mesto.” “Si zmešan?” Se je kraljica ustrašila kmetovega predloga. “Našel bi naju.” Nato pa so se vrata odprla, v sobo je vstopil Ludvik.

0
0

Zanimivo, a morda bi lahko stvari malo bolj opisal/a. Kak prizor ali izgled tvojih junakov. Drugače pa je dobro.

0
0

Ssssssuuuuuppppeeeerrr zgodba nnnnnaaaadddaaaaalllljjjuuuujjjj

0
0

Hej,
hvala vam za vzpodbudne komentarje, ker drugače bi se zgodba nehala.
Prizor se strinjam bi bil lahko malo bolj opisan, ampak ne preveč, ker slutim, da je to tisto kar se večini ljudem težava pri knjigah (npr. pulover je bil rdeč, kot sočno jabolko, ki zori sredi poleti in se ti prav želiš zagristi van)
No ampak ja, morda bom za vnaprej poskrbela da se bo zgodba malo bolj poglobila v vsebino 8morda tisto s pretepanjem sužnjev ni bilo dobro razloženo)
Izgled karakterjev pa prepustim vaši domišljiji.

Ampak še enkrat vam hvala za pohvale, ker če se ne bi zgodba nadaljevala. Če pa ste nad zgodbo navdušeni pa z veseljem pišem.

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*