Pisani romani z zaslona

Branje z ekrana ni več nič čudnega niti pri knjigah. Napravice, ki jih jemljemo s sabo na pot in tja, kamor gre še cesar peš, so zaradi praktičnosti in možnosti, da vanje shranimo na tisoče del, pri marsikom izpodrinile papir. Vendar pa klasične knjige niso edina oblika obsežnejšega branja, ki si ga je moč privoščiti z našimi elektronskimi pripravicami. Dosti ljubiteljev, predvsem v tujini, imajo tako imenovani vizualni romani, visual novels. To je oblika videoigre, ki meša besedilo, slike, zvok in igralčevo odločanje.

Vizualni romani so najbolj priljubljeni v Aziji, kjer očitno radi berejo, mogoče zato, ker prgišče pismenk nadomesti celoten stavek. :) No, verjetneje je, da ta zvrst leži na prijetnem presečišču med branjem in gledanjem. Zaslon ni poln črk kakor v knjigah, temveč se izpisuje v temu namenjenem okvirju, zgodbo pa gradijo predvsem dialogi. Kdor govori, se običajno pojavi na zaslonu kot animirana slika, dostikrat le od pasu navzgor, igralec pa prikazovanje teksta poganja s pritiskanjem gumba. Tako bralna izkušnja, ki je za ljubitelje ekranske živahnosti nekoliko pusta, postane živahna in vizualno zanimiva. Tudi tematike so raznolike, čeprav zaradi priljubljenosti zvrsti na Japonskem in bližnjih državah za nas občasno nekoliko eksotične: znanstvena fantastika in fantazija, odraščanje in srednješolsko ter univerzitetno življenje, pa limonade, pri katerih je bistvo to, da se igralec čustveno poveže s trpečimi liki, nakar sledi srečen konec. Čudno, da teh ne požegnajo Turki!