Osamljeni Jure in druge skrivnosti otočja Galápagos

Želve velikanke, plavajoči kuščarji, ptiči z modrimi nogami. Vse to lahko še vedno vidimo ob obisku vulkanskega otočja Galápagos, ki ga sestavlja 19 otokov in več kot 100 otočkov in čeri, 1000 km oddaljenih od obal Ekvadorja v Tihem oceanu. Najstarejši otok, Española, je nastal pred tri do pet milijoni let, ko se je staljena magma prebila skozi morsko dno in oblikovala vulkanski otok. Najmlajši otok Fernandina je star »šele« 700 000 let. Med majhnimi otočki je tudi Pinta s površino 60 m² in vrhom pri 777 m. Bila je rojstni kraj samca želve velikanke z imenom Osamljeni Jure, ki je kot zadnji svoje vrste poginil leta 2012 na raziskovalni postaji Charlesa Darwina na otoku Santa Cruz.

Galápagos in Charles Darwin
Ker ste pilovci veliki ljubitelji narave, ste gotovo že slišali za Charlesa Darwina in njegov prispevek k spremembi našega razmišljanja o svetu okrog nas. Leta 1831 je kot mlad naravoslovec na svoji petletni poti okrog sveta z ladjo Beagle pristal na Galápagosu, kjer je zbiral živali, rastline in vzorce kamnin. Opazil je, da so na posameznih otokih organizmi podobni, a ne povsem enaki. To opazovanje je postalo podlaga vseh njegovih raziskav. Po vrnitvi v Anglijo je svoje življenje posvetil ugotavljanju, zakaj so organizmi, ki živijo v različnih razmerah, različni. Zaključil je, da se organizmi, zato da preživijo, razmeram prilagodijo. Leta 1859 je izdal knjigo O nastanku vrst. V njej je razložil svojo teorijo o evoluciji z naravnim odbiranjem, ki je spremenila svet za zmeraj. Do nje so ljudje verjeli, da je vse organizme na Zemlji ustvarilo božje bitje. Darwin pa je znanstveno dokazal, da so se vse vrste, vključno z našo, razvile iz že obstoječih.