Črna smrt

Ste uganili, dragi pilovci, o čem bo danes tekla beseda? Danes, ko se skrivamo pred koronavirusom, o katerem marsičesa sploh še ne vemo. V zgodovini so vedno obstajala obdobja, ko so več žrtev kot lakota in vojne povzročile nalezljive bolezni. Čas kuge je eno takih obdobij in vse do sedaj niso pojasnjene prav vse skrivnosti v zvezi s to smrtonosno boleznijo.

Črna smrt
Epidemija kuge se je sredi 14. stoletja razširila v svet. Za to bolezen se je uveljavil izraz črna smrt in upam si trditi, da prav nobena druga oznaka ne bi mogla bolj resnično povedati bistvene značilnosti te epidemije. V glavnem smo prepričani, da je bila črna smrt nekakšna kombinacija različnih sevov kuge – bubonske, pljučne in krvne – ali vsaj nekakšnih njihovih bližnjih sorodnikov. No, karkoli je že bila, bila je resnično uničujoča. Mirno lahko ugotovimo, da je ta bolezen med letoma 1347 in 1351 brez posebnih težav pobila vsaj 25 (!) milijonov Evropejcev. Če vemo, da je takrat vsa Evropa štela približno 80 milijonov duš, potem vse razsežnosti te katastrofe dobijo jasno sliko. Številke so samo približne, zelo verjetno je bila smrtnost še precej večja. Ponekod je izbrisala dve tretjini prebivalstva. Po vsem svetu je odnesla okoli 75 milijonov življenj. Problem kuge ni bil samo v tem, da je bila močno nalezljiva, bila je tudi izredno vztrajna. V Angliji se je na primer pojavljala znova in znova, med letoma 1348 in 1438 je udarila kar enaintridesetkrat.