Kako pa se vidiš ti?

Tilen je v osmem razredu. Je dober učenec, v prostem času trenira plavanje in je tudi tu uspešen. Medtem ko so v zadnjem letu njegovi sošolci hitro zrasli, on ostaja najmanjši v razredu, in čeprav ga doma tolažijo, da je tudi njegov starejši brat zrasel malo pozneje, se zadnje čase v svoji koži ne počuti preveč samozavestno. V prejšnjem šolskem letu se mu je poslabšal vid in je dobil očala. Sedaj pa zobozdravnica omenja še možnost zobnega aparata. Zdi se mu, da ga nobena punca ne bi pogledala, še posebej pa ne Tina, ki mu je všeč. V šoli ima Tilen lepe ocene, in čeprav med poukom večinoma pozna odgovore na vprašanja, ki jih postavijo učitelji, rajši ne dvigne roke, ker bi se potem vsi obrnili proti njemu, to pa mu je zelo neprijetno. Iz istega razloga mu govorni nastopi pomenijo pravo nočno moro, saj so takrat res vse oči uprte vanj. Oh, kdaj bo že vendar konec te pubertete!

KAJ JE SAMOPODOBA?

Z besedo samopodoba poimenujemo mnenje, ki ga imamo o sebi, ali bolj enostavno – kako se vidimo! Na primer, katere značilnosti si pripisujemo in kakšna so naša prepričanja o tem, ali so te značilnosti dobre ali slabe. Samopodobo oblikujejo naše izkušnje in v življenju se lahko spreminja.

Da nam bo bolj jasno, kaj vse zajema ta pojem, si oglejmo več vrst samopodobe. Šolska samopodoba se oblikuje v šoli in je naše prepričanje o sposobnosti za učenje, zanimanje za šolske predmete ter občutek učne (ne)uspešnosti. Velik vpliv ima tudi mnenje učiteljev in sošolcev o naših učnih sposobnostih. Družinska samopodoba se oblikuje doma, nanjo vplivajo odnosi, ki jih imamo s starši, brati in sestrami ter drugimi družinskimi člani. Za razvoj dobre družinske samopodobe je pomembno, da nam starši namenjajo dovolj časa in ljubezni. Sošolci in drugi vrstniki igrajo veliko vlogo pri oblikovanju naše družbene samopodobe. K njej spadajo naša prepričanja o tem, kako nas vidijo drugi in ali je njihovo mnenje o nas dobro ali slabo. Dobra družbena samopodoba je zelo pomembna, saj vpliva na to, kako se bomo v prihodnosti obnašali in počutili v stiku z drugimi. Telesna samopodoba  vpliva na razvoj vseh drugih delov samopodobe. Je skupek predstav o lastnem telesu, kamor spada zunanji videz, naše telesne zmožnosti, naš stil in kako se vidimo v primerjavi z drugimi. Ta je še posebej pomembna, saj v času mladostništva telesne značilnosti postanejo glavno merilo za vrednotenje sebe in drugih. Čustvena samopodoba pa pomeni zaznavanje lastnih čustev in naša predstava o tem, kako jih izražamo.

S samopodobo je tesno povezana naša samozavest, to je naše zaupanje vase in v lastne sposobnosti. Samozavest krepimo, kadar dosegamo zastavljene cilje. Boljša ko je naša samozavest, bolj smo se pripravljeni zanesti sami nase in ne potrebujemo toliko odobravanja in hvale.

Oblikovanje samopodobe se začne v družini in se nato razširi na vse ljudi, s katerimi se redno srečujemo. Pomembno nam je, kaj si drugi mislijo o nas, ali se jim zdimo lepi ali grdi in ali nas imajo radi ali ne. Za dobro samopodobo je zelo pomembno šolsko okolje, ki mora biti prijetno, varno, sprejemajoče in spodbudno. Vsi deli samopodobe so med seboj povezani. Naša telesna samopodoba bo vplivala na naše mnenje o tem, ali se drugim zdimo lepi, naša učna samopodoba pa je povezana s tem, ali menimo, da nas drugi dojemajo kot pametne in sposobne. Na samopodobo torej vpliva naš videz, zdravje, telesne in učne zmogljivosti, okolje, v katerem živimo, in ljudje, s katerimi se družimo.