Predlogi za poletno branje

Nekje pozimi že začnem razmišljati o poletju in o knjigah, ki vam jih bom nagrmadila, da ne bo nikomur dolgčas. Prav danes se je oglasila soseda Enja, pa sva nabrali nekaj zanjo in nekaj za brata dvojčka – ta sicer raje brca žogo kot bere, ampak tudi za take se najde kaj zanimivega – pa nekaj za starejšo sestro. Ker je Enja izvrstna bralka, je lahko odprla tudi zaklad – paket s čisto svežimi knjigami. Sama se ne morem povsem odločiti, ali so mi ljubše te, povsem nove, z vonjem po črnilu, ali stare, včasih malce nacufane in oguljene. Pravzaprav vem, najpomembnejša je zame zgodba, napisana, narisana, samo da me odnese v drug svet.

Andrej E. Skubic: Roksi najde dom; Težave z angelčki; Diverzanti in izdajalci; Amor in strašne stvari

Ilustracije: Tanja Komadina
Založba Mladinska knjiga, 2020

Tomaž, Liam in Lija so Trio Golaznikus, marsikdo si je zapomnil kakšno njihovo lumparijo, na primer obmetavanje s kepami blata, a trio je poznan tudi zato, ker so člani res dobri prijatelji. Ko je kriza, si pomagajo, ko je štala, si stojijo ob strani, čeprav tudi pri njih včasih zašepa. Sploh takrat, ko koga od trojice malo zagrabi ljubosumje ali ko se kdo med njimi počuti nekoliko zapostavljenega. Liama je nekoliko zaskrbelo, ko je Tomaž dobil psa – po pravici povedano, je Tomaža vse skupaj še bolj skrbelo, saj Roksi ni bila čisto tak pes, kot si jo je predstavljal. Tomaž je malo zatrmaril ob nekih igricah, takrat je pokalo na vse strani, na koncu pa je trio dobil še partnerja (vedno znova se izkaže, da je dodatni prijatelj priporočljiv). Lijo pa je malce streslo, ko so punce, še zlasti Julija, začele obletavati njena fanta. A ne glede na Amorjeve puščice, izdajalce in diverzante je Trio Golaznikus še vedno zakon, ali pa prav zato.

Dav Pilkey: Prigode Kapitana Gatnika; Kapitan Gatnik in napad govorečih stranišč; Kapitan Gatnik in invazija neverjetno žlehtnih kuharic iz vesolja (nakar sledi še naskok enako zlobnih piflarskih zombijev); Kapitan Gatnik in podli plan profesorja Prdokakca – vse v barvah

Prevod: Boštjan Gorenc
Založba Mladinska knjiga, 2020

Mogoče je kdo že pozabil na Grega Bradača in Klemna Kočarja, ampak jaz nisem. Vsakič, ko berem Pasjega moža, pomislim tudi na Kapitana Gatnika, najbolj odbitega superjunaka, ki edini ni samo videti, kot da naokoli leta v spodnjem perilu, ampak res leta v gatah (ja, spodnjih hlačah). Grega in Klemen pač rada rišeta stripe in o Gatniku jih je cele kupe – zdaj so dobili novo podobo – ne, jezik ni kar naenkrat postal pravilen, še vedno je kup slovničnih napak, ampak niso več črno-beli, pač pa v barvah. Kapitan Gatnik pa ni povsod priljubljen, ponekod knjig o njem ne marajo starši in knjižničarji, ker mora biti knjiga, ki ni v celoti napisana v pravilnem jeziku, škodljiva, še manj pa ima Gatnika ter z njim vred Klemna in Grego rad ravnatelj Hrupnik. Videti jih ne more. Iz dna duše jih sovraži. Klemna in Grego zato za vsak prestopek kaznuje bolj kot druge, a maščevanje je sladko – prstan za hipnotiziranje deluje in mulca ravnatelja spremenita v pravega Kapitana Gatnika. Superjunaki so precej nepredvidljivi, ko vidijo nekoga v stiski, ko začutijo zločin, se odzovejo, Gatnik ni nič drugačen, pa čeprav dejansko nima nobenih supermoči. Ko nekdo tleskne s prsti, se zoprni ravnatelj spremeni v smešnega superjunaka in se spravi reševat svet, Klemen in Grega pa njega. Res je ravnatelj v podobi ravnatelja ena tečnoba, ampak superjunak je pa nekaj čisto drugega, še zlasti ker se mora pogosto boriti z zlobneži, ki jih nehote ustvarita Klemen in Grega. Najbolj se boste zabavali, če serijo začnete brati na začetku, ampak krohotali se boste, tudi če jo začnete brati na koncu ali nekje vmes. Mogoče starši ne bodo čisto dojemali, ampak saj jim ni treba, Pilkey in Gorenc (avtor in prevajalec) sta tule ustvarila nekaj nenadkriljivo odbitega.