Poletni bralni zalogaj

Ko se pozimi in spomladi prebijam skozi kupe novih knjig, si pri marsikateri rečem: O, tale je pa za poletni zalogaj. Poletno branje so vedno svojevrstne poslastice. Nekatere knjige izberem zato, ker se mi zdi, da kdo med vami potrebuje odmik od realnosti, druge zato, da vam je vsem jasno, da je junak lahko vsak, ki sprejema odločitve. Tretje pa zato, ker so tako smešne, da jih je bolj varno brati v mokrih kopalkah. Kakšne pa so tu le zato, ker so »samo« strašno dobre.

Slavko Pregl: Srebro iz modre špilje
Založba Mladinska knjiga, 2022

Ko nastopi poletje, s polic prav skačejo knjige s poletno tematiko – ja, res tale ni povsem nova, a letos je izšel ponatis in pustolovske zgodbe na samotnih otokih so res klasika. V zadnjem času sem vam v branje ponudila tudi izvrstni Modri otok Irene Androjna in Dneve na otoku Samsona Gideona in za vse tri velja, da so napeto branje, kjer se v vročini krešejo tudi ljubezenske iskre. Čeprav Andrej, Zarja, Gal in Klemen zlasti iščejo zaklad, Adrijan, Ernest in Lena pa razkrivajo skrivnostno mrežo laži, tudi oni, podobno ko Jakob, Michalis in Puck, raziskujejo ljubezen. Prvo ljubezen. Tisto navihano, nežno, vihravo, ki je lahko trdna le, če temelji na prijateljstvu. Kako, kdo, s kom in zakaj? O tem in zakladu pa več v knjigi.

Vinko Möderndorfer: Romeo in Julija iz sosednje ulice
Ilustracije: Jure Engelsberger
Založba Miš, 2021

Če me je že takoj zaneslo v ljubezen, potem je knjiga pesmi in tragedije s hollywoodskim koncem nujno branje. Prav zato, ker Roman in Julija iz te knjige nista iz Verone, ampak kar od tukaj, od koder smo mi, pa tudi od zdaj, iz tega trenutka, se bo v njunem odnosu našel marsikdo. Med branjem me res nikoli ni zaneslo v solzavost, pač pa sem se nasmejala vsem tistim zadregam in idejam in stiskam, ki so prisotne čisto vedno in pri vsakomur. Ljudje si znamo življenje res otežiti, domišljija nam šiba sto na uro v vse smeri. Včasih pa, četudi si zaljubljen in v vzporednem vesolju, te realnost vrne v ta krvavi svet. Takrat se moraš ozreti tudi mimo najlepšega obraza, mimo poljuba, in videti zgodbe ljudi, ki nimajo več priložnosti za ljubezen.

Nekaterih pesmi se boste pilovci verjetno spomnili, saj so v našem pesniškem kotičku v Pilu izhajale pred dvema letoma.

Cvetka Bevc: F. A. K.
Založba Pivec, 2021

O Aški, Fiksiju in Krokarju pa tudi o Roberti, Janči, Petji, Joju in Linu je Cvetka Bevc že pisala v romanu Desetka. Tokrat se osredotoči le na prve tri like, ki jih še trdneje kot skupna klapa poveže glasba. Aška je sicer tako kot njen fant Lin klasična glasbenica, tako da Fiksijevo garažno muziciranje nekoliko prezira, a ko se je treba spopasti z ljubezenskimi zapleti, jo Krokarjevo nabijanje po bobnih ter Fiksijev glas sproščajo. Glasba je krasen ventil in oba fanta sta dobra družba – četudi se v sebi vsak zase bori s svojimi demoni, premaguje svoje težave, si stojijo ob strani in drug iz drugega potegnejo najboljše. Pa ne le sami iz sebe, brez drugih članov Desetke F. A. K. ne bi bil to, kar je.