Kje je grob mladeniča, ki se je razglasil za boga?

Aleksander Makedonski, ki mu je zgodovina pripisala vzdevek Veliki, je bil vladar majhne grške Makedonije. V 4. stoletju pred našim štetjem je s fantastičnim osvajalnim pohodom svojo državo razširil do Indije. Njegovo življenje se je 32 let po rojstvu končalo v Babilonu. Najbolj zanimivo nerešeno vprašanje je, kaj so po njegovi smrti storili s truplom. Kje je njegov grob?

Smrt v Babilonu

Zdi se, da Aleksander ni veliko razmišljal o tem, kaj se bo z osvojenim imperijem zgodilo po njegovi smrti. Bil je mlad, častili so ga kot boga, bil je neverjetno uspešen. Prav nobenega razloga ni imel, da bi mislil na smrt. Ko je zaradi nenadne bolezni umrl, so se njegovi generali dogovorili, da si bodo veliko državo razdelili. Po dolgih letih spopadov so vendarle ustvarili vsak svoje kraljestvo. Za našo zgodbo, ki poskuša odgovoriti na vprašanje iz naslova, je bil najpomembnejši človek, imenovan Ptolemaj. Kot dolgoletni Aleksandrov prijatelj je dobil oblast nad Egiptom. Tam je ustvaril svojo vladarsko družino – Ptolemajce – ki je obstajala vse do znamenite vladarice Kleopatre, torej skoraj polnih tristo let.

Grobnica v Memfisu

Si je Aleksander izbral kraj, kjer bi želel biti pokopan? O tem ne vemo nič. Dejstvo je, da so njegov pogrebni voz iz Babilona poslali proti Makedoniji, vendar so Ptolemajevi ljudje povorko prestregli in jo preusmerili v Egipt. Truplo so balzamirali in položili v začasno grobnico v mestu Memfis, ki je bilo Ptolemajeva prestolnica. Kraj v bližini Ptolemajevega centra moči je bil logičen izbor, vendar pravi dokazi ne obstajajo. Po več letih naj bi Ptolemajevi nasledniki Aleksandrovo truplo preseli v mesto, ki ga je sam ustanovil – Aleksandrijo.

Soma v Aleksandriji

Mavzolej, imenovan Soma, je stal na križišču med glavnima cestama, ki sta potekali v smeri sever‒jug in vzhod‒zahod. Grobnica je služila kot središče čaščenja Aleksandrovega kulta. Ko je moč Ptolemajcev upadla, so stavbo večkrat oplenili in iz nje odnesli mnogo zakladov. Somo je leta 48 pred našim štetjem obiskal Julij Cezar med svojo avanturo s kraljico Kleopatro. Po Cezarjevi smrti je Kleopatra iz Some odnesla dragocenosti, da je z njimi lahko plačala vojni pohod proti novemu gospodarju Rima Oktavijanu Avgustu, a ni bila uspešna. Po zmagi je Oktavijan obiskal grob, da bi počastil Aleksandrovo zgodbo. Bojda  je izjavil: »Prišel sem, da bi videl edinega kralja.« S tem je priznal mladeniču iz majhne Makedonije, ki je skoraj postal vladar sveta, nesmrtno slavo. Potem pa se je zgodil preobrat. Vsi danes razpoložljivi viri so prenehali poročati o Somi. Pisec Libanius navaja zadnje omembe Aleksandrove mumije, ki je bila leta 390 našega štetja še vedno razstavljena. Rimski cesar Teodozij je takrat odredil zaprtje poganskih templjev, ker se je vse bolj uveljavljalo krščanstvo. Na začetku leta 400 je kronist zapisal, da je lokacija Aleksandrove grobnice izgubljena.