Šola v fotofinišu

A še kdo med vami misli, da je šolski koledar TOTALNO zgrešen??

Imam teorijo, da je bil tisti, ki ga je sestavljal, ljudomrznež, robot ali človeška ribica (pa sicer nič slabega o slednjih). Da načrtuješ večino testov, spraševanja, domače naloge in snovi, ki je bila pretežka, da bi z njo začeli, za konec šolskega leta, ko je vendar vsakomur, ki ni ljudomrznež, robot ali človeška ribica, jasno, da dolgi, sončni dnevi kličejo k marsičemu, samo k učenju ne – no, za to moraš biti pač malo trčen ali pa, kot rečeno, resnično sovražiš ljudi, živiš brez občutkov ali ostajaš slep za dnevno svetlobo.

Povejte mi, prosim: kako naj hkrati razmišljam o šoli, ocenah, končnem izletu, šolskem plesu, pižama partiju pri Klari Jasni, posedanju v parku, oprezanju za Tomom in prebolevanju Luke?! Saj me bo pobralo, če se bom sekirala za vse to.

In sekirati se moram, to je menda jasno. Učiteljem se je zmešalo, vsi bi radi, da kar naprej nekaj preverjamo. Še telovadba ni več samo miganje, ampak je postala testiranje za športni karton (kar je še huje kot odbojka ali med dvema ognjema, ker moraš pred celim razredom stopiti na tehtnico in zaplahutati s kožno gubo). »Če ste se sproti učili, bo šlo,« pametujejo ljudje, ki so jim leta opravljanja pedagoškega poklica očitno naredila izjemno škodo glede zmožnosti razumevanja sveta zunaj šolskih zidov. Kdo pa se še sproti uči, lepo vas prosim. Kot da imaš potem, ko narediš domačo nalogo, povadiš klavir, končaš tečaj francoščine in poješ večerjo, sploh še kaj časa ali volje za ponavljanje snovi šestih predmetov, ki si jim že itak namenil četrtino dneva. Niti pod tuš se ti ne da!

Ampak zdaj ni druge, kot da se učim. Čeprav je zunaj sonce. Čeprav sem se odločila, da špricam francoščino. Čeprav mi ne Tom ne Luka ne omogočata, da bi kaj dosti časa izgubila z njima. Zadnjič sem biologijo pisala tri, matematiko pa komaj štiri in mami mi je rekla, da je vrag vzel šalo (kot da je bila kdaj smešna). Dobila sem tudi minus pri angleščini, ker nisem imela naloge, in se za las izognila blamaži pri zgodovini (ravno je zazvonilo, ko me je učiteljica poklicala k tabli – sploh nisem vedela, da misli spraševati). Jaz pa sem bila ja zmeraj odlična učenka in od teh ocen bo odvisna vsa moja prihodnost.

Resno? Ne samo, da ne bom imela fanta (izgubila sem vsako upanje), tudi nobene pametne službe ne bom dobila, ker bom imela biologijo tri?!