Vsaka ljubezen je prava

Pismo, ki je prispelo v naše uredništvo, je eno od mnogih, ki govori o strahu, ki spremlja spoznanje o istospolni usmerjenosti, zato smo se odločili, da o tem razmislimo tudi mi in vi, pilovci, z vašimi nasveti. Na nekaj takih pisem je odgovorila že Justi, a tokrat se nam je zdelo, da moramo tem težavam posvetiti malo več prostora. Sploh ker je vprašanje povezano tudi s strahom, kako povedati staršem.

Ta naslov sem izbrala namenoma, ker sem v to prepričana, prepričana pa je tudi moja stroka, psihologija. Biti homoseksualec ali lezbijka pomeni predvsem čutiti spolno privlačnost do oseb istega spola. Nihče ne more natančno pojasniti, zakaj je kdo istospolno usmerjen. Danes je mnogo teorij, ki skušajo to opredeliti; različne genetske teorije pa analiziranje družine, vzgoje in okolja. Trenutno velja, da imajo pomembno vlogo pri tem naključni genetski dejavniki, čeprav tudi to ni čisto gotovo. Ampak saj ni pomembno, pomembno je, da si spolne usmerjenosti ne izbiramo sami. Zavedanje o tem se začne s puberteto nekje pri 12 ali 13 letih. Kljub vsem spoznanjem pa marsikje še vedno velja prepričanje, da je spolno usmerjenost mogoče spremeniti, dogaja se celo, da se o tem še vedno govori kot o bolezni, ki jo je treba zdraviti.

Včasih in danes
Hudo je, da je kljub družbi v razvitem svetu, ki hvala bogu vseeno postaja bolj strpna do drugačnih, drugačnost lahko še vedno problem in istospolne ljubezni so velikokrat še vedno predmet obsojanja in lepljenja najrazličnejših slabšalnih oznak. Zato je za mnoge homoseksualno usmerjene ena najhujših odločitev, ali sploh povedati ali raje skrivati. Po ocenah strokovnjakov je težje mladim na podeželju, kjer so bolj zakoreninjene tradicionalne vrednote. Treba je vedeti, da je stara Grčija ljubezen do istega spola sprejemala, krščanstvo, ki mu pripada ves zahodni svet, pa jo je obsodilo. Take grešnike so nekoč celo zažgali na grmadi ali kaznovali s smrtjo in zaporom. K sreči so tisti časi za vedno minili, čeprav marsikje še ostajajo predsodki, zgražanje in nasprotovanje. A dobra novica je, da se pri mladih odnos do istospolno usmerjenih spreminja, sprejemanje drugače usmerjenih je marsikje že čisto običajno, nič posebnega torej.