Teta Justi in rock'n'roll

Deževno, sivo, rahlo vetrovno je bilo zunaj po skoraj opustelih nedeljskih  ulicah, da je poštar Geza, medtem ko je pred vrati otresal moker dežnik, ugotavljal, da se je »depra« sigurno »rodila« na prav takšen dan. V toplih hišnih copatah je z zgornjega nadstropja pridrsal sosed Milivoj z žalostnim izrazom na obrazu, kot da bi pravkar izvedel, da ima sedmico na lotu, pa je dan prej listek vrgel v smeti. »Tole vreme me spravlja v obup,« je kar naprej ponavljal. Res smo bili videti kot kupček nesreče. Pa sem poiskala nekaj vinilk z dobro roknrol glasbo, Geza je pokazal, kako se je pred 50 leti plesal tvist, dokler ga ni rahlo zbodlo v hrbtu, mene, ki sem se mu pridružila, pa v kolenu, odigrali smo nekaj partij taroka, spekli kostanj, si pripovedovali vice, pogledali slovito komedijo Nekateri so za vroče s prav tako slovito Marilyn  Monroe in se spet nasmejali do solz.  Pod večer smo s ploščki balinali v moji dolgi predsobi, tekmovali v pantomimi, Geza je spekel belokranjsko pogačo, s katero sva se  zaradi smeha skoraj zadušila, ko nama je Milivoj zaigral svojo vlogo Kosobrina v osnovnošolski predstavi Kekec. Bil je prekrasen nedeljski popoldan, pa tako sivo in žalostno se je začel. Poskusite si takšnega narediti tudi vi, dragi pilovčki, verjemite, sploh ni težko.

Vaša Justi