Ana Frank: »Oh, kako sem vesela, da sem te vzela s seboj!«

Leta 1942 je trinajstletna Annelies Marie Anne Frank za rojstni dan dobila knjižico za zapisovanje vtisov, ki jo je poimenovala preprosto – moj dnevnik. Njena usoda je bila, da jo bo zaradi tega zvezka, kasneje poimenovanega Dnevnik Ane Frank, spoznal ves svet. Takrat bo Ana že dve leti mrtva. Živela in umrla je v nevarnem času. Divjala je druga svetovna vojna in Hitlerjeva Nemčija je osvojila skoraj celotno Evropo. Anin dnevnik, ki bo preživel vojno, pa bo pripomogel k obsodbi zločinskega nacističnega režima, ki je povzročil največjo tragedijo svetovne zgodovine in vzel okoli 60 (!) milijonov življenj. 

Judje in nacisti

Ana se je rodila v Nemčiji, vendar se je leta 1939 skupaj s sestro in starši preselila na Nizozemsko – v Amsterdam. To, da so bili judovska družina, v marsikateri normalni državi ne bi povzročilo nobene težave. Toda nacistična Nemčija ni bila normalna država. Adolf Hitler, ki je imel neomejeno oblast, si je namreč zadal cilj, da bo judovski narod izbrisal s sveta. Njegovi podrejeni so za uresničitev tega načrta uporabili grozljiv izraz – dokončna rešitev judovskega vprašanja. Posledica je bil –  genocid. Z dobro organizacijo so nacisti v veliki meri izvedli Hitlerjevo zahtevo – umrlo je približno šest milijonov Judov. Iz vse Evrope so vozili vlaki v uničevalna taborišča, ki so jih postavili na Poljskem, ker je tam živelo največ Judov v Evropi. Človeka, ki je bil glavni organizator prevozov z vlaki, s katerimi so vozili Jude v smrt, so po vojni ujeli. Ko so ga postavili pred sodišče, ni obžaloval ničesar. Njegova izjava se je zapisala v zgodovino: »Nisem kriv. Nikogar nisem ubil. Jaz sem samo skrbel za vlake.« To seveda ni bilo opravičilo. Še nikdar v zgodovini niso ljudje izpolnjevali tako zločinskih ukazov.

Amsterdam

Frankovi so se preselili, ker so bile razmere za Jude v Nemčiji nevzdržne. Sprejeti so bili posebni zakoni, ki so močno omejevali njihove pravice. Družina Frank je upala, da bo na Nizozemskem bolje. Toda – izbruhnila je druga svetovna vojna in ena prvih držav, ki so jih nacisti napadli, je bila – Nizozemska. Oče Otto je kmalu izgubil podjetje, saj Judje niso smeli voditi svojih podjetij. Prav tako so morali vsi otroci obiskovati posebne judovske šole. Nemci so zahtevali, da na rokavih oblačil nosijo Davidovo zvezdo. Pojavile so se govorice, da bodo morali vsi Judje zapustiti Nizozemsko. Po Amsterdamu so se vrstile aretacije in Anina sestra Margot je dobila sumljiv poziv, da se mora naslednji dan javiti na delo v koncentracijsko taborišče. Zato se je 6. julija 1942 družina odločila, da se umakne v skrivališče, ki ga je oče pripravljal že dlje časa.