Ali so Američani res pristali na luni?

Ne zanikamo, teorije zarote so v modi. Pravzaprav nikoli niso prišle iz nje. Skoraj vedno se ob nekem težje dosegljivem dosežku pojavijo tudi dvomljivci. Tako stvar postane še bolj zanimiva. Mediji pograbijo senzacionalne zamisli. Ali veste, dragi pilovci, katero je glavno pravilo današnjega časa? Če nisi v medijih, te ni. Zveni precej kruto. Kakorkoli že, raziskovanje vesolja – o tem pišemo danes – je bilo vedno odlična podlaga za različne teorije zarote. Tudi za morda najbolj znamenito med vsemi.

Prvi pristanek na Luni

Na hitro obnovimo slavno zgodbo – 20. julija 1969 je lunarni modul ameriške odprave Apollo 11 pristal na delu Luninega površja, ki so ga poimenovali Morje tišine. Dva člana posadke – Neil Armstrong in Edwin Buzz Aldrin – sta v razmaku dvajsetih minut drug za drugim zlezla po lestvi na tla. Tretji – Michael Collins – je ostal v matični ladji. V štirih dneh so prepotovali 400.000 kilometrov.  

Na Luni sta zapičila ameriško zastavo in pustila tablico z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.« Na tablici so bili podpisi astronavtov in tedanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Armstrong, ki je kot poveljnik stopil na Luno prvi, se je zapisal v zgodovino s stavkom, ki ga pozna skoraj vsak človek na Zemlji: »To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.«