Tina Vrbnjak

"Svoje delo imam blazno rada"

Igralko Tino Vrbnjak smo ponovno povabili pred Pilov mikrofon, saj sta seriji Gospod profesor in tudi Ja, Chef, v katerih nastopa, še vedno vroči, kot se reče. Za vlogo profesorice Klavdije je letos dobila še nagrado! Odlična je tudi v vlogah v ljubljanski Drami SNG, kjer je zaposlena že od leta 2009. Prepustimo ji besedo …

Še vedno si profesorica v seriji Gospod profesor in natakarica v seriji Ja, Chef. Ali si se morda že naveličala ali pa dogajanje in razpoloženje v ekipi ostajata prijetna in zabavna?

S snemanjem serije Ja, Chef smo nehali maja letos, ko smo posneli vse sezone, ki prihajajo. Temu sledi montaža, ki še vedno traja. Sama sem s snemanjem te serije končala že pred letom in pol, tako da če se v seriji še vedno pojavljam, to ne pomeni, da tudi snemam. Sicer pa sem med snemanjem uživala, nikoli ni bilo dolgčas, ker je vse teklo zelo dinamično. Vedno je bilo kaj novega, ker so tako različni scenariji.

Pri Gospodu profesorju pa je tako, da snemamo samo poleti in smo sezono, ki jo predvajajo zdaj, snemali lansko poletje. Letos pa ne snemamo, ker smo si vzeli malo odmora. Sicer pa se najverjetneje pripravlja še ena sezona … Snemanje je bilo super, a prijeten je tudi občutek, da imaš dopust in lahko greš na morje. Ko snemamo, si namreč 12 ur na dan zaposlen. Kakšne dneve seveda manj. Serijo sem z veseljem snemala, nisem se naveličala. Vsi soigralci so bili odlično pripravljeni, kar je dobro, saj je čas za snemanje omejen. Poleg tega je bilo vedno zelo sproščeno vzdušje, da smo se lahko hecali in je pogosto povsem spontano nastalo še kaj novega.

Za vlogo Klavdije si dobila tudi nagrado. Navdušili sta jih tvoja izjemna mehkoba in prikupnost. Kaj ti pomenijo nagrade?

Nagrade si vedno vesel in so potrditev. Pri snemanju je bilo kar veliko dela, saj smo imeli precej stare scenarije, ki smo jih prilagajali današnjemu času in prostoru. Na primer, kako so prezentirani fantje, dekleta. Nisem pa pričakovala, da bomo za to serijo dobili nagrado, ker običajno so nagrade za filmske vloge. In ja, nagrada mi veliko pomeni, ker smo v delo vložili ogromno truda.

»Aktivna, močna in samosvoja« so še opisali tvojo interpretacijo Klavdije. Ali si takšna tudi v zasebnem življenju?

Stremim k temu, vendar sem seveda tudi ranljiva in obremenjena z družbenimi normami, ki jim želim ustrezati. Čeprav sem do njih kritična in jih skušam ves čas postavljati pod vprašaj. Včasih mi to uspeva bolj, drugič manj, vendar se mi zdi pomembno, da sem na preži, da ne zaspim. S Klavdijo in njenimi odzivi se lahko v določenih situacijah popolnoma poistovetim, je pa tudi veliko takih, ko se z njo nikakor ne bi mogla strinjati.

Kako pa te vidijo drugi?

Pojma nimam. Nekdo me verjetno res vidi kot aktivno, močno in  samostojno. Komu se morda zdim domišljava. Spet tretjemu, ne vem, meglena. Jaz sem seveda vse to in še več ali pa manj. Težko rečem. Spoznavam se že 37 let in še se presenečam.

Ali si raje profesorica ali natakarica? Katera vloga ti je ljubša?

Težko je reči, katera mi je ljubša, ker se zelo razlikujeta. Morda mi je bilo pri Gospodu profesorju bolj všeč to, da smo imeli več časa za priprave in za snemanje, tako da smo se lahko pripravili bolj temeljito. Po drugi strani pa je Ja, Chef zaradi svojevrstne dinamike snemanja zelo hitra in učinkovita serija, pri kateri med snemanjem pride do situacij, ko hitro in spontano reagiraš. Seveda pa mislim, da nam je vsem ljubše, da imamo med snemanjem dovolj časa za priprave.