Čas za Lego

Lego: Igrača stoletja

Lego kocke so nekaj tako vsakdanjega in vseprisotnega kot trgovina, semafor in šola. So del našega življenja in razlog, da vsak starš za svojega otroka vsaj enkrat reče: "Glej to, arhitekt, arhitektka bo!" Pustimo ob strani malenkost, da arhitekti v gradbeništvu spadajo med redke vrste in je slabše plačanih delavcev veliko več. Starši pač v svojih otrocih vedno vidijo najboljše in si želijo, da bi bili uspešni in srečni. Zato jim tudi kupujejo lego kocke, takoj ko so dovolj stari, da si jih znajo tlačiti v usta.

Čeprav majhni otroci kock še ne znajo zlagati, že zelo kmalu namreč razumejo njihov osnovni koncept: vse gre z vsem (pa magari v usta). Nekako tako je razmišljal tudi "oče lego kock" Ole Kirk Kristiansen, ko je med prvo in drugo svetovno vojno v kraju Billund na Danskem začel izdelovati lesene igrače. Svojemu podjetju je dal ime LEGO, po leg godt, kar po dansko pomeni dobra igra. Kmalu se je začel igrati tudi s plastiko, bolj za hec, saj so bili v njegovem času ljudje precej fini in se jim je zdelo, da je les daleč boljši od umetnih materialov. A čas jih je kar hitro povozil, kot se reče, in po drugi svetovni vojni so lesene igrače svoje mesto večinoma odstopile plastičnim, enostavnim in poceni igračam. Trend se v zadnjem času sicer spet obrača, vračamo se k naravi in naravnim materialom, le lego kocke definitivno ne grejo nikamor.

Več o Lego se lahko naučiš v novi učni poti Vesele šole na tej povezavi: http://ucnepoti.veselasola.net/