nov del...

*i*(Piše Mila)*i*
Končno smo prispeli na ta hrib. Poznam ga od vedno. A danes sem imela prav poseben občutek. Kot, kot,… Da se bo danes zgodilo nekaj čudnega, čarobnega. In ja, vem to zveni prav neumno in čudno, ampak je res. Kmalu smo prišli na hrib. Starši in Matic so že naročili pijačo in hrano, jaz pa sem jim rekla, da se grem raje malo sprehajat po gozdu.
Malo dlje kot ponavadi sem hodila. Nekaj trenutkov kasneje sem opazila, preprosto, a hkrati lepo gugalnico, ki sploh ni izgledala stara, čeprav je bila. Spraševala sem se, kako, da tega prej nisem opazila. A zdaj sem. In to je pomembno. Pa če vaš zanima zakaj govorim tako, je to zato, ker je moja mami psihologinja. Pa že zato, ker mi je všeč tak stil. V glavnem, odpravila sem se do gugalnice in se usedla nanjo. Takoj ko sem se dotikala njenega lesa, sem v sebi občutila moč, samozavest. A to je trajalo le nekaj trenutkov, saj me je potem veter nekako odpihnil neznano kam.

hvala, če ste prebrali :)