3. del...

Ta vetrič ni bil posebno močen, saj me je čez nekaj trenutkov že vrglo na tla. In to kar bom zdaj povedala, je res, verjemite.
Veter je vzdihnil in rekel: 'Uh, kako je to težko. Zakaj sem ravno jaz dobil ta del? Tale kraljevič je res zahteven…'
Sem prav slišala? Kraljevič? Upam, da to ni ena tistih zgodb v kateri iščejo princeso. Te že od malega sovražim. Vedno isto. Nobene napetosti. Vedno isto se zgodi: najprej se vidita. Potem se ne vidita. Se izgubita. Se najdeta. Poroka. Srečen konec. Temu lahko rečem le BEDNO!
Še preden bi lahko zaključila svoje butaste misli se naenkrat spet zgrudim na tla. Na hrbet, da za nekaj trenutkov izgubim sapo. Upala sem, da ne bo kaj slabšega, saj sem imela zadnja leta resne težave z astmo. Po teh mislih, nisem več toliko razmišljala ampak sem se le hitro razgledala naokrog in opazila le nekaj dreves in preprost pašnik.
hvala, če ste prebrali :)