Hey!
Verjetno si že kdaj kaj začela, pa nisi končala. Ponavadi se potem sekiraš, ker da nisi dovolj vztrajen in podobno. Vsekakor nisi edina. Tui jaz to počnem. Zelo pogosto. Zagotovo bi raje, da se to ne bi dogajalo. Ampak tako je. Sprijaznit se je treba. Ampak ne pozabi, brez muje se še čevelj ne obuje. To je zagotovo res. Sicer jaz potrebujem veliko truda, da kaj naredim. Sploh pri nalogah, ki jih dobimo, zdaj ko smo doma. najprej se moram psihično pripraviti, potem pa se še dejansko lotiti. Vedno moram potarnati vsaj eni prijateljici, da grem delat nalogo. Vsekakor upam, da nisem edina.
No, ampak dovolj mojega nakladanja o tem, kako zelo sem lena. To sem že ugotovila. Seveda si lahko to razlgaš tudi kot ne maranje šole ali pa nasplošno ne maranje nalog. Mislim, kdo jih pa mara? OK, seveda obstajajo ljudje, ki jo imajo radi, ampak zagotovo nisem med njimi. No, spet nakladam! Lahko bi naredila cel blog o tem kako vliko nakladam, ampak bi bil zagotovo najbolj beden blog vseh časov.
Kakorkoli, to je bil en tak majhen uvod, kaj boste dobili na mojem blogu. Absolutno čisto preveč nakladanja, ampak upam, da vam bo všeč. Bila bi zelo vesela, če bi mi v komentarje napisali, kaj bi radi da pišem. Zanima me veliko stvari, ampak vam to povem naslednjič. Za zdaj pa,
pa-pa!
Pozdravčki,
Little girl.