*b*FIRST DATE*b*
hej! kot obljubljeno, je tu prvi del mojega bloga! hvala vsem, ki ste mi v kotiček ali pa nabiralnik napisali predloge za teme, ki bi vas zanimale in o katerih bi si morda želeli slišati tudi mojo izkušnjo - definitivno se bom potrudila napisati nekaj o vsem! se mi pa zdi, da je kar univerzalna najstniška problematika povezana z ljubeznijo, zato mislim, da je treba začeti pri prvi stopnji vsake večje simpatije - prvim zmenkom :)

arghhhhh, ta nervoza, ki jo imaš pred prvim zmenkom je grooozna, ampak bi jo z veseljem še enkrat podoživela! spomnim se, da nisem vedela, ali se tresem, ker me zebe, ali ker sem tako živčna, ampak mi je v naslednjem trenutku postalo obupno vroče, ker sem pred sabo videla mesto, kjer se dobiva. prijateljicam sem še tečnarila, da me je strah, da ga ne bom prepoznala, kar pa je itak čista neumnost, ker sem ga na šoli gledala že več kot leto in pol in bi ga opazila čisto kjerkoli. strah me je bilo, da pogovor ne bo stekel, da bo nerodna tišina, da mu v resnici ne bom tako simpatična, kakor sem se mu zdela nekaj dni nazaj, da bom preveč govorila, da bom padla, da bom ... vse vse vse mi je šlo čez glavo. na koncu pa sem le prijateljicam napisala sporočilo “joj vidm ga” in zakorakala v njegov objem. iskreno mislim, da ga sama ne bi objela, ker me je bilo preveč strah, ampak se mi zdi hkrati res lepo z objemom osebi pokazati, da ti je ob njej prijetno in si ji nekako želiš biti bližje. kljub temu, da me je bilo najbolj strah, kaj se bova pogovarjala, je pogovor stekel kar sam od sebe. res je, da sem tudi jaz kar zgovorna, ko sem živčna pa še bolj, in je on prvih pet minut bolj poslušal, ampak sva se kmalu oba zelo sprostila in sva bila skupaj več kot 4 ure - rekla bi, da je to res maksimalna dolžina, da si z nekom zunaj, glede na to, da ga pred tem ne poznaš dobro. kakor vem iz izkušenj tudi drugih prijateljic, povprečen date traja približno 2 uri in se mi zdi, da je to popolna količina časa, saj ne sme biti prekratek, da sploh vidiš, če se zares ujemaš, hkrati pa ne predolg, da ne zmanjka pogovora in se ne začne vleči. šla sva v nek lokal na čaj in mislim, da je it nekam pijačo oz. nekam, kjer se res lahko pogovarjaš, najboljša izbira, saj se recimo v kinu ne pogovarjaš zares in se torej ne spoznaš dovolj, tako da najverjetneje po prvem zmenku ne boš zares vedel/a, ali ti je ta oseba res všeč ali sta se ujela samo za tiste pol ure pred filmom. če se s to osebo že od prej poznaš in sta že prijatelja, je najbrž zelo luškano iti tudi nekam na biljard, bowling ali pa kakšno tako dejavnost, ker se itak v glavem že poznata in so take aktivnosti vedno zabavne. sicer nisem preveč konzervativna, vendar se mi zdi še vedno lepo, da prvi zmenek plača fant, kasneje si je pa seveda treba stvari tudi razdeliti in pustiti dekletu, da ona ... ampak to je res stvar posameznika - nekateri pravijo, naj plača tisti, ki povabi.

kot sem že prej rekla, po navadi pogovor itak steče kar sam od sebe, si pa jaz vedno, preden se vidim s kakšno osebo, s katero se ne vidim velikokrat/si nisva preveč blizu, v glavi naredim seznam tem, ki jih lahko odprem, če se small talk ne obnese zares. sigurno imata s simpatijo že kakšne skupne točke (npr. šolo, hobije, prijateljski krog ...), če ne, pa je vedno fino, ko nekoga zanimajo stvari o tebi. sicer se mi zdi, da velikokrat te “osnovne informacije” o osebi vemo že preden se dejansko vidimo na zmenku (ker si že prej pišemo, se rahlo poznamo ipd.), ampak je vseeno pozorno od nas, da vprašamo o družini, o prijateljih, o interesih ... midva s fantom se pred tem nisva zares osebno poznala, razen to, kar sva en o drugem izvedela preko sporočil v teh 5 dneh (torej npr. iz kje sva, kaj naju zanima, kakšne družine imava ipd.). čeprav sem nekako imela cilj, da se čim manj pogovarjava o šoli, sva se še vedno kar nekaj časa pogovarjala o sošolcih, profesorjih, predmetih, ker je bila to edina res očitna skupna tema in je nekako tudi pomagala, da prebijeva led. veliko sva se potem pogovarjala o friendgroupah in o stvareh, ki jih počneva s prijatelji, pa malo o družinah in večinoma take precej površinske stvari, kar pa ne pomeni, da se nisva ujela. očitno je bilo, da sva zelo kompatibilna, imava isti smisel za humor in predvsem sva prvič zares videla osebne značilnosti drug drugega. stvar, ki se jo najbrž najbolj spomnim je to, da mi je fant večkrat povedal, da je zelo vesel, da sva šla ven, da se ima z mano zelo lepo, da je bil zelo živčen, preden me je povabil in podobne stvari, ki se slišijo še kar pocukrano, ampak so res zelo lepo potrdilo, da oba čutita enako. videla sem, da je bil grozno živčen in mu je bilo še kar nerodno povedat svoje misli, ampak mi je res veliko pomenilo, da je bil iskren in se ni delal “nonchalantnega”. to je še vedno ena izmed mojih najljubših lastnosti na njem. :) kljub temu, da je malo smešno priznat svoja čustva osebi, s katero si prvič zunaj in je za to tudi treba zbrati kar nekaj poguma in hkrati pravi čas, je to zelo luškano in pozorno, druga oseba bo imela nasmeh do ušes, hkrati pa tudi damo nekakšno potrdilo, zaradi katerega veva, da sva oba na isti strani glede tega, kako date poteka. :)

ko je bil čas, da grem na bus in domov, me je pospremil do postaje, me močno objel (btw, zelo awkward trenutek, ker je objem spustil prej kot jaz, ker sem bila še omamljena od njegovega parfuma in sem se ga držala kot klop nekaj časa ;)) in vprašal, če sem se imela lepo. ne vem točno zakaj, ampak to me je vprašal po čisto vsakem zmenku na začetku dejtanja in itak je bil vedno odgovor, da ja. v resnici mu je to vprašanje služilo kot izjemna iztočnica za naslednje vprašanje, ki pa je bilo, kdaj greva lahko naslednjič ven. moram priznat, da mi je bilo najbolj všeč, da sva se približno, kdaj se lahko spet vidiva, zmenila kar na koncu zmenka, ker mi je najbolj dalo zagotovilo, da čuti enako in, da sem lahko spet začela odštevat dneve hihi. :) nato sva hodila ven približno dvakrat na teden, seveda je bilo odvisno od šolskih in drugih obveznosti, ampak sva šla ven tudi, če samo za eno uro. po približno enemu mescu pa me je vprašal, če bi bila njegovo dekle :)

seveda je tudi treba poudarit, da se vsi zmenki ne razvijejo v nekaj več. date v resnici deluje bolj kot sredstvo za ugotavljanje, če si z nekom kompatibilen in je logično, da z vsemi pač ne moremo biti. nekateri ven hodijo veliko, nekateri ne, nekateri grejo prvič na zmenek pri štirinajstih, nekateri pri devetnajstih in to je okej. nekateri se bodo ujeli s prvo osebo, s katero bodo šli ven, nekateri šele z deseto in ravno zaradi tega se ne smemo primerjati z drugimi. vse je “normalno” in ravno tako, kot mora biti, dokler spoštujemo svoja in tuja čustva :)

upam, da sem ti s svojo izkušnjo vsaj malo pomagala, ali pa ti dala rahel vpogled, kaj pomeni iti na zmenek. če te zanima več (npr. kako se za zmenek obleči, kako nekoga povabiti ven, kako si z nekom pisati itd.) z veseljem napišem svoje izkušnje oz. mnenje še o tem, sicer pa sem naslednje bloge želela posvetiti prvemu poljubu in pa spolnemu odnosu :)

še en hiter disclaimer: v blogih pišem o svoji izkušnji oz. pogledu na različne teme. s tem ne želim sporočat, da je le moja izkušnja "pravilna" ali pa, da bi se neke stvari morale zgoditi na takšen način, kot so se meni, vendar le opišem svojo perspektivo v namen, da bi morda komu temo malo predstavila ali pa, da bi mu ta prišla prav pri njegovi izkušnji. še dobro, da smo si med seboj različni in stvari doživljamo drugače - vsaka naša izkušnja je popolna, dokler smo ob njej zvesti sebi, se ob njej počutimo dobro in smo spoštljivi do drugih :)
hvala, če si prebral/a in zelo bom vesela kakršnegakoli mnenja/vprašanja/kritike o blogu, seveda pa tudi predloga o čem naj še pišem naslednjič! :)
malakoala