Pa imamo že 2. del!
Prejšnjič smo govorili o črni luknji danes pa o...


Zvezdi Sirius!!
*zelena* KAJ JE ZVEZDA SIRIUS? *zelena*
Sirius je najsvetlejša zvezda na nočnem nebu . Njegovo ime izhaja iz grške besede Σείριος ali Seirios , kar pomeni lit. 'žareče' ali 'žgeče'. Zvezda je označena kot α Canis Majoris , latinizirano v Alpha Canis Majoris in skrajšano α CMa ali Alpha CMa . Z vizualno navidezno magnitudo −1,46 je Sirius skoraj dvakrat svetlejši od Canopusa , naslednje najsvetlejše zvezde. Sirius je dvojna zvezda , sestavljena iz a zvezda glavnega zaporedja spektralne vrste A0 ali A1 , imenovana Sirius A, in šibka bela pritlikavka spremljevalka spektralne vrste DA2, imenovana Sirius B. Razdalja med obema se giblje med 8,2 in 31,5 astronomske enote , saj obkrožita vsakih 50 let. [25]

Sirius se zdi svetel zaradi svoje lastne svetilnosti in bližine Osončja . Na razdalji 2,64 parseka (8,6 ly ) je sistem Sirius eden Zemljinih najbližjih sosedov. Sirius se postopoma približuje Osončju; pričakuje se, da se bo v naslednjih 60.000 letih rahlo povečala svetlost in dosegla najvišjo magnitudo −1,68. Po naključju bo približno ob istem času Sirius postal južna polarka, okoli leta 66270. Tega leta se bo Sirius približal 1,6 stopinje južnemu nebesnemu tečaju. To je posledica precesije in pravilnega gibanja samega Siriusa, ki se počasi premika v smeri JZ. Tako bo viden samo z južne poloble. [26] Po tem času se bo njena razdalja začela povečevati in postala bo šibkejša, vendar bo še naprej najsvetlejša zvezda na zemeljskem nočnem nebu približno naslednjih 210.000 let, ko bo Vega , še ena zvezda A-tipa zvezdaki je sama po sebi svetlejša od Siriusa, postane najsvetlejša zvezda. [27]

Sirius A je približno dvakrat masivnejši od Sonca ( M ☉ ) in ima absolutno vizualno magnitudo +1,43. Je 25-krat bolj svetla kot Sonce, [13] vendar ima bistveno nižjo svetilnost kot druge svetle zvezde, kot so Canopus, Betelgeuse ali Rigel . Sistem je star med 200 in 300 milijoni let. [13] Prvotno je bil sestavljen iz dveh svetlih modrikastih zvezd. Sprva masivnejši med njimi, Sirius B, je porabil svoje vodikovo gorivo in postal rdeči velikan , preden je odvrgel svoje zunanje plasti in se pred približno 120 milijoni let zrušil v trenutno stanje bele pritlikavke. [13]

Sirius je pogovorno znan kot " Pasja zvezda ", kar odraža njegovo pomembnost v njegovem ozvezdju , Canis Major (Veliki pes). [19] Heliakalni vzpon Siriusa je zaznamoval poplavljanje Nila v starem Egiptu in " pasje dni " poletja pri starih Grkih , medtem ko je Polinezijcem , večinoma na južni polobli, zvezda označevala zimo in je bila pomembna referenca za njihovo plovbo po Tihem oceanu.
*modra* Zgodovina opazovanja *modra*
X1
N14 M44
Sirius
Spdt
Egiptovski hieroglifi
Najsvetlejša zvezda, vidna z Zemlje, Sirius, je zabeležena v nekaterih najzgodnejših astronomskih zapisih. Njen odmik od ekliptike povzroči, da je njen heliakalni vzpon v primerjavi z drugimi zvezdami izjemno reden, s periodo skoraj natanko 365,25 dni, ki jo ohranja konstantno glede na sončno leto . Ta dvig se zgodi v Kairu 19. julija ( julijan ), kar ga uvršča tik pred začetkom vsakoletnega poplavljanja Nila v antiki. [28] Zaradi nepravilnosti same poplave je bila izjemna natančnost vračanja zvezde pomembna za stare Egipčane , [28] ki so jo častili kot boginjoSopdet ( staroegipčansko : Spdt , "trikotnik"; [a] grško : Σῶθις }, Sō̂this ), porok za rodovitnost njihove zemlje. [b]

Stari Grki so opazili, da pojav Siriusa kot jutranje zvezde naznanja vroče in suho poletje, in se bali, da bo zaradi zvezde rastline ovenele, moški oslabeli in ženske vzburjene. [30] Zaradi svoje svetlosti bi bilo videti, da Sirius bolj utripa v nestanovitnih vremenskih razmerah zgodnjega poletja. Za grške opazovalce je to pomenilo emanacije, ki so povzročile njegov škodljiv vpliv. Za vsakogar, ki je utrpel njegove posledice, so rekli, da je "zadet od zvezde" ( ἀστροβόλητος , astrobólētos ). V literaturi je bil opisan kot "goreč" ali "plamen". [31] Sezona po ponovnem nastopu zvezde je postala znana kot "pasji dnevi". [32]Prebivalci otoka Ceos v Egejskem morju bi darovali Siriusu in Zevsu , da bi prinesli hladilne vetrove, in čakali na ponoven pojav zvezde poleti. Če bi se dvignilo jasno, bi napovedovalo srečo; če je bilo megleno ali slabo, je napovedovalo (ali izhajalo) kugo. Na kovancih, pridobljenih z otoka iz 3. stoletja pr. n. št., so upodobljeni psi ali zvezde z žarečimi žarki, ki poudarjajo Siriusov pomen. [31]

Rimljani so praznovali heliakalni zahod Siriusa okoli 25. aprila, pri čemer so žrtvovali psa, skupaj s kadilom, vinom in ovco boginji Robigo , da izžarevanje zvezde ne bi tisto leto povzročilo pšenične rje na žitnih posevkih. [33]

Svetle zvezde so bile za stare Polinezijce pomembne za navigacijo po Tihem oceanu. Služili so tudi kot oznake zemljepisne širine; deklinacija Siriusa se ujema z zemljepisno širino arhipelaga Fidži na 17°S in tako prehaja neposredno čez otoke vsak zvezdni dan . [34] Sirius je služil kot telo ozvezdja "Velika ptica", imenovanega Manu , s Canopusom kot južnim vrhom krila in Procyonom kot severnim vrhom krila, ki je delilo polinezijsko nočno nebo na dve polobli. [35] Tako kot je pojav Siriusa na jutranjem nebu zaznamoval poletje v Grčiji, je za Māore zaznamoval začetek zime ., čigar ime Takurua je opisalo zvezdo in sezono. Njen vrhunec ob zimskem solsticiju je bilo zaznamovano s praznovanjem na Havajih , kjer je bila znana kot Ka'ulua , "kraljica nebes". Zabeleženih je bilo veliko drugih polinezijskih imen, vključno s Tau-ua na Markeških otokih , Rehua na Novi Zelandiji in Ta'urua-fau-papa "praznik prvotnih visokih poglavarjev" in Ta'urua-e-hiti-i-te- tara-te-feiai "Praznik, ki vstane z molitvami in verskimi obredi" na Tahitiju.