Hej hoj!
Tukaj je nov del moje zgodbe. Verjamem, da vam bo všeč.
Pa začnimo.

Ko sem se zbudila sem ležala na eni od tistih polic z odejo in blazinami. Spet sem sanjala tiste sanje o ognju, ledu in spet ognju. Počasi sem vstala ter se šla uredit v kopalnico. V kuhinji je bil on –kdor koli že je- zato sem morala biti zelo tiho, ker nisem nameravala, da izve da sem že pokonci. Ko sem se uredila sem se odločila, da sem preveč lačna, da nebi šla v kuhinjo in si pripravila zajtrka. Stopila sem iz kopalnice in se odpravila v kuhinjo. »Je zaspanka že pokonci?« me je zajedljivo vprašal. »Ti praviš, da sem si zaspala? Ti si me prestrašil!«. Debelo me je pogledala. »Jaz sem te preztrašil? Ko sem prišel gor si že ležala na tleh.« »Ampak, nakdo me je prestrašil. Videla sem. Bil si ti! lažnivec!« sem zavpila pograbila svoj nahrbtnik, ki je visel na obešalniku za vrati ter se pognala ven. Pogledala sem na telefon. Ura je bila že 17.34 in odkar sem ušla sta minilaže dva dneva. Pogledala sem skozi daljnogled oziroma razgledno točko. Videla sem, da so policisti hodili od hiše do hiše in pregledovali nemočne mamice z otroki, ki policistom nikakor ne morejo nečesa dopovedati. Razgledala sem se po mestu in naenkrat zagledala žensko, ki je jokala vplašč in sedela na klopci v parku. Pobližala sem pogled čez daljnogled. Zagledala sem… … mama je sedela in jokala. Hitro sem obrnila daljnogled proti naši hiši. Učiteljica je nasmejano stala v spalnici moje mame in gledala predala v katerih je imela mama največje skrivnosti. Napela sem oči ter se zagledala v njeno torbo. Iz nje je visel mamin najljubši amulet in dragoceni prstan. Učiteljica je segla pod blazino postelje moje mame. Izpod nje je vzela zlati ključ. Kako je vedela kje ga mama skriva? Odklenila je skriti predal v mamini razkošni omari. V njem je bila… … slika mene in še dveh punc ob starejši deklici, mami in očetu. Deklici ob meni sta mi bili identični. Pogled sem hitro odmaknila od slike ter stekla k sosedu. »Pridi! Hitro. Moja mama bo izgubila zadnji spomin na celo družino!« ne vem če je bilo to res,saj je mama imela na tone fotoalbumov, ki mi jih ni dovolila gledati. »Hm.« Je zamrmral. »Potem ti moram nekaj povedati ampak zdaj ni časa za to. Pojdiva hitro!« je rekel ter pokazakl na vrv, ki je bila obešena preko oddaljene veje drevesa. Odrinil se je od podesta ter skočil in se prijel za vrv. Skočil je čisto do okna moje sobe. Nato mi je vrv zalučal nazaj a je bilo preveč prostora med mano in vrvjo tako daje nise dosegla. Zbrala em vse moči. Stopila sem na ograjo in se odrinila. Prijela sem se zavrv in lahkotno skočila skozi okno. Jack (kako mu je ime sem izvedela ko mi je med mojim letom z vrvjo zakričal umreš vedi da mi je ime Jack) je ves čas ko sem se pripravljala na let z vrvjo kričal, da naj tega ne naredim, a jaz sem vedela, da to zmorem. »Wow! Kje si se to naučila? Jaz sem potreboval 3 tedne, da mi je to uspelo. Mi lahko poveš kako si to naredila ozirma kaj sem jaz delal narobe?« me je obletel naval njegovih vprašanj. Rekla sem samo »Iti morava.« in se izmuznila med steno in Jackom ter odprla omaro. Nekega dne mi je bilo dolg čas pa sem po zeli hiši razvrstila kamere. Nikoli si nisem mislila, da bodo lahko resnično pomagale. Na vratih je bila upravljalna plošča za oblačili pa so se skrivali ekrani. Stekla sem proti mojem ogledalau za ličila in pdprla najnižji predal. V njem sem imela stare telefone, tablice in računalnike. Iz dna predala sem potegnila stare brez žične slušalke, ki sem jih predelala v nakakšne vokitokije, ki si jih vtakneš v ušesa. Enega sem dala Jacku enega pa sem obdržala zase. Stekla sem na hodnik in Jacku naročila, da naj mi govori kje je učiteljica. Po dolgem iskanju učiteljice sem pregledala že vso hišo. Učiteljica je ušla. Šla sem v mamino sobo in odprla predal. V njem je bil zvitek. Odprla sem ga in glasno prebrala…

Upam, da vam je všeč. Naročite se name in lajkajte to objavo.
Komentirajte, če imate kakšno idejo kako bi se zgodba nadaljevala.
Lp. Ilovecandy