PisalnicaAn gymnastics acident 1. del
10
Ponosno gledam v polno omaro pokalov. "Ta mi je najbolj všeč" reče mama ter pograbi zlat pokal z diamantni. "Meni pa tale" rečem in vzamem srebrn pokal z zlatimi črtami. "Veš ponosna sem nate. Mislim saj si svetovna prvakinja v gimnastiki!" reče mama. Nasmehnem se. Nato pa nekaj zaslišim. Obrnem se ter zagledam, da me je klical moj najboljsi prijatelj Jacob. V prvem razredu se je preselil stran...od takrat se nisva videla.
Jaz: Zdravo!
Jacob: Charlotte! Nekaj pomembnega ti morem povedati!
Jaz: Povej!
Jacob: mama mi je rekla, da lahko prideš k meni!
Jaz: Čakaj res!? Ni več jezna name zaradi tistega...?
Jacob: zaradi enega testa? Kje pa!
Jaz: Ampak živiš 200 kilometrov stran! Ni šans, da bi me mama peljala.
Jacob: potem pa...potem pa...Pojdi z vlakom!
Jaz: Jacob saj veš, da me je strah, da se bomo zaleteli.
Jacob: Nehat moreš gledat tiste odaje. Pridi k meni končno se bova lahko videla!
Jaz: no prav...vprašala bom mamo pa ti napišem.
Jacob: okej! Adijo
Jaz: Adijo!
Z velikim nasmeškom zdrvim v mamino sobo in jo vprašam "Mami grem lahko z vlakom h Jacobu?" presenečeno me pogleda "Kaj pa strah pred vlaki? Je njegova mama še jezna nate?" vpraša. "Ni me več strah in njegova mama ni več jezna!" rečem. Skomigne z rameni. "Prosim!" jo kar naprej prepričujem. " no prav..." reče. Nasmehnem se. "Pojdi spakirat" reče. Prikimam ter zdrvim v mojo sobo. Vzamem par majic in hlač. Iz pod postelje vzamem kovček. Vse stvari dam noter. "Sem že!" se zaderem. Mama pride v mojo sobo. "Glej....vlak odide že danes čez pol ure" reče. "To je super! Me boš lahko peljala?" rečem. "No prav" reče in se prijazno nasmehne.
-------------------
Na postaji
-------------------
"No pa greš.." žalosto reče mama. "Saj grem samo za 5 dni! Takoj bo minilo!" rečem in jo objamem. "Vem. Pojdi zdaj, da ne zamudiš" reče. Stopim na vlak. Obrnem se "hvala ti za vse!" rečem mami. Nasmehne se in mi pomaha. Vrata se zaprejo. Naslonim se na steklo in ji začnem mahati. Vlak se je začel premikat. "Mi že ni všeč" rečem. Nikoli mi niso bili všeč vlaki....
-----------------------
No pa si prispel do konca!
Jap ta del je napisala Rose!
Naslednjega bo bralka.
Upam da vam je jil všeč:grin:
Adijo!
Jaz: Zdravo!
Jacob: Charlotte! Nekaj pomembnega ti morem povedati!
Jaz: Povej!
Jacob: mama mi je rekla, da lahko prideš k meni!
Jaz: Čakaj res!? Ni več jezna name zaradi tistega...?
Jacob: zaradi enega testa? Kje pa!
Jaz: Ampak živiš 200 kilometrov stran! Ni šans, da bi me mama peljala.
Jacob: potem pa...potem pa...Pojdi z vlakom!
Jaz: Jacob saj veš, da me je strah, da se bomo zaleteli.
Jacob: Nehat moreš gledat tiste odaje. Pridi k meni končno se bova lahko videla!
Jaz: no prav...vprašala bom mamo pa ti napišem.
Jacob: okej! Adijo
Jaz: Adijo!
Z velikim nasmeškom zdrvim v mamino sobo in jo vprašam "Mami grem lahko z vlakom h Jacobu?" presenečeno me pogleda "Kaj pa strah pred vlaki? Je njegova mama še jezna nate?" vpraša. "Ni me več strah in njegova mama ni več jezna!" rečem. Skomigne z rameni. "Prosim!" jo kar naprej prepričujem. " no prav..." reče. Nasmehnem se. "Pojdi spakirat" reče. Prikimam ter zdrvim v mojo sobo. Vzamem par majic in hlač. Iz pod postelje vzamem kovček. Vse stvari dam noter. "Sem že!" se zaderem. Mama pride v mojo sobo. "Glej....vlak odide že danes čez pol ure" reče. "To je super! Me boš lahko peljala?" rečem. "No prav" reče in se prijazno nasmehne.
-------------------
Na postaji
-------------------
"No pa greš.." žalosto reče mama. "Saj grem samo za 5 dni! Takoj bo minilo!" rečem in jo objamem. "Vem. Pojdi zdaj, da ne zamudiš" reče. Stopim na vlak. Obrnem se "hvala ti za vse!" rečem mami. Nasmehne se in mi pomaha. Vrata se zaprejo. Naslonim se na steklo in ji začnem mahati. Vlak se je začel premikat. "Mi že ni všeč" rečem. Nikoli mi niso bili všeč vlaki....
-----------------------
No pa si prispel do konca!
Jap ta del je napisala Rose!
Naslednjega bo bralka.
Upam da vam je jil všeč:grin:
Adijo!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
brala bo super
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow ful dobro, komaj čakam na 2. del.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Komaj čakam na naslednji del!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je komi čakam nov del
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sunsine twins!
Predvidevam, da sta dve, kajne :wink:? Osnova zgodbe se mi zdi zelo dobra. Ne začne se z "Moje ime je... Živim v ..., Stara sem...", kar je dobro, saj pustita bralca v napetosti, ker ne ve veliko o osrednjih likih in potem nestrpno pričakuje nadaljevanje.
Nekaj pa poskusita popraviti: naslov.
AN dodamo pred besede, ki se začnejo z a,e,i,o,u, pred ostalo spada A.
V vajinem primeru ni potrebno nobenega predloga pred samostalnikom.
Malo sta se zatipkali v pravopisu; jaz bi dala naslov GYMNASTIC ACCIDENT. (Gimnastics namreč pomeni gimnastika, če želita iz tega dobiti pridevnik - gimnastic)
Predlagam, da ponovno objavita zgodbo z novim naslovom, da bralca ne zmedemo :blush:.
Lepe pozdravčke!
Alison
Predvidevam, da sta dve, kajne :wink:? Osnova zgodbe se mi zdi zelo dobra. Ne začne se z "Moje ime je... Živim v ..., Stara sem...", kar je dobro, saj pustita bralca v napetosti, ker ne ve veliko o osrednjih likih in potem nestrpno pričakuje nadaljevanje.
Nekaj pa poskusita popraviti: naslov.
AN dodamo pred besede, ki se začnejo z a,e,i,o,u, pred ostalo spada A.
V vajinem primeru ni potrebno nobenega predloga pred samostalnikom.
Malo sta se zatipkali v pravopisu; jaz bi dala naslov GYMNASTIC ACCIDENT. (Gimnastics namreč pomeni gimnastika, če želita iz tega dobiti pridevnik - gimnastic)
Predlagam, da ponovno objavita zgodbo z novim naslovom, da bralca ne zmedemo :blush:.
Lepe pozdravčke!
Alison
1
Moj odgovor:
dndj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
opravicilo
ojla, dons sm bla zmenjena za kavo z eno dobro frendico ampak ziviva ful dalec narazn in sva se zato zmenle v lj. ulg ona ma mn vlakou in je ze tko prsla prej tja k js in za povrh sm je zaspala in prsla tko eno uro kasnej tkoda me je dve ure cakala. tko res se ful bad pocutm in sm ji ze prej pol placala za pit k sva sle ampak bi res neki vec rada nardila. pa ni nujno materialisticno tkoda a ma kdo ksno idejo kaj bi to loh blo
