*b*Vivian*b*
»Vivian?!« Zack je od presenečenja široko razprl oči, pladenj s piškoti mu je padel iz rok, zato so klavrno končali na tleh.
Zmedeno sem pogledala Ester, po navadi se ljudje na moje ime ne odzivajo tako. Ona me je enako zmedeno gledala nazaj. Zack si je bele lase odmaknil s čela in se naslonil na mizo.
»Ni mogoče! Po vseh teh letih, da si še vedno živa!« je vzkliknil.
»Zaenkrat.« sarkastično pripomnim, saj ne vem kaj naj drugega rečem na tak odziv.
»Lia Vivian Conta« ponovi in strmi vame kot v duha.
»Leroy. Samo Vivian Leroy.« ga popravim.
»Ne. Lia Vivian Conta. To je tvoje ime. Mislil bi, da lažeš, ampak tvoje oči…Nikogar s tako popolnoma črnimi očmi ne boš našla med neplemiči ali plemiči iz drugih plemiških družin. Popolnoma Contova si.« vzel si je trenutek, da je debelo pogoltnil. »Kaj pa vendar delaš tukaj sredi divjine in kaj se je zgodilo s tabo! Sploh veš kako iskana si med strigoji?!«
»No v bistvu vem.« kljubovalno sem se obrnila k stričku s popolno kozjo bradico.
»O bog, kaj so ti naredili? Ne! Ne v bistvu nočem vedeti, spraviti te moramo na varno, zate je tukaj zelo zelo nevarno. O ježešna takoj moram vse urediti.«
»Zakaj je kar naenkrat taka drama glede mene, samo na akademijo bi rada šla, poleg tega pa z mano ni treba ravnati kot s kupom diamantov.« se razjezim saj ne razumem izvora vse te naglice.
Zdaj me je neumno pogledal Zack: »Vse do zdaj si bila na varnem Lia, zdaj ni več tako, svet je propadel, ti si spremenjena, tavaš po zelo nevarnih krajih in Julya te išče po celotni Franciji, da bi te izkoristila.«
»Veš za Julyo?« zmedeno vprašam.
»Seveda vem, neumno bi bilo če nebi. Vajina zgodba je pomembna za naš svet, jaz vem samo nekaj podrobnosti, sanja se mi ne o tem kaj se je zares zgodilo. Sta pa vajini imeni znani kot izgubljena princesa in plemiška strigojka. Zdaj res ni časa za razlago, povezati se moram z akademijo.« s tem stavkom je odvihral iz sobe.
»Vivian, kaj se dogaja?« Ester se je tiho oglasila, čisto sem pozabila, da je v prostoru.
»Veliko se dogaja, ampak kot je rekel Zack zdaj ni čas za razlage, pojdiva domov.«
»Prav.«
Najina stroja zaškripata po parketu.

Pot do doma mi prekriža stara dampirka, ki se naslanja na palico. Svoj zgubani obraz obrne k meni in zamomlja nekaj nerazumljivega. Vprašujoče pogledam Ester, ki se starki prijazno nasmehne, nato pa mi prevede kar je rekla.
»Vabi te na čaj.« dampirka še nekaj zamomlja in Ester se ob tem namršči. »Noče, da grem s tabo, pravi, da moram počakati zunaj.«
»Aha, no potem pa grem sama.« rečem brez premišljevanja, nekaj me neustavljivo vleče k starki, čeprav nimam pojma kako jo bom razumela.
Ester skomigne, starka pa se obrne proti lepi hišici z rožnato fasado in belo mizico s stolčki na terasi. Na mizici sta dve skodelici in dva krožnika z jabolčno pito. Začudeno dvignem obrvi, a me je morda pričakovala?
»Torej Lia, mislim, da se imava o marsičem pogovoriti.« od presenečenja skoraj spustim skodelico, ki sem jo ravno prijela v roke. Starka je spregovorila v tekoči francoščini.
»Uh a ja?« srknem malce čaja in se skremžim, res je ogaben.
»Ali ti ne bi bilo lažje, če bi s kom delila svoje vizije?« od presenečenja se skoraj zadušim s čajem.
»Vizije?« vprašam po napadu kašljanja.
»Ja, vem, da imaš kdaj med spanjem čudne sanje, ampak to ni nič hudega, kmalu se bodo začele pojavljati tudi podnevi…«
»Ne, samo čudne sanje so okej? O tem ne bom govorila z nikomer!« razburim se in roka se mi tako trese, da polijem nekaj ogabnega zvarka po svoji majici.
Starka je nekaj časa tiho in me samo meri s pogledom. »Tudi jaz imam vizije o tebi, a nobena ni jasna, pravo vizijo poznaš samo ti. Če je ne želiš deliti te ne bom silila. Nekoč bo že prišel čas, da se uresniči in takrat bo razkrila vse.« s tem je vstala in se napotila v hišo.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Torej, tole je bil:trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet:

:sparkles:50. del:sparkles:

Hvalahvalahvalahvalahvalahvalahvalahvala vsem, ki jo berete in komentirate pa dajete :heart:

Zdaj še ena novička! V kotičke vas bom obveščala, ko bodo objavljeni novi deli, ker nekaterim pilovcem ne sporoča, ko izide nov del!!!
No hvala še enkrat vsi, ki spremljate mojo zgodbo:kissing_heart: