Tw: grde besede/ kletvice

"O moj bog! Kaj je tisto truplo?" "Pojdi preverit, jaz bom poklicala policijo, fuck!" "Diha." "Poskusi jo zbudit, sranje" "Kaj če je ranjena? Potem se ne sme premikat!" "Dober dan, sem Jana Ludenburg, na poti v gozd y mojo prijateljico Auro sva naleteli na dekle. Ne. Je živa, sva prvirili dihanje. Kaj je kje ranjena?" "Ne da bi se opazilo" "Ne da bi se opazilo. Nevem. Ja. Hvala. Razumem. Nasvidenje." "Kaj so rekli?" "Rekli so da bodo poslali reševalno ekipo. Če si je zlomila kej v hrbtu se je ne sme premikat, ampak najbolje bi bilo če bi se ona sama zbudila" "Upam da bo vse uredu z njo" Počasi sem odprla oči. Vse besede njuno pogovarjanje so šle skozi mene ne da bi se dejansko zavedala kaj sta govorili. "Prebuja se!" je zaklicala punca ki je bdela nad menoj. "Ugh. Kaj se dogaja?" sem rekla, ne da bi se popolnoma zavedala okliščine. "Si uredu? Rabiš kaj?" Dekle se je sklonilo nadme z njenimi svetlo modrimi očmi. Hitro sem se dvignila se otresla od umazanije. "Uredu sem. Hvala." "Si ziher?" je malo dvomeče uprašala in jaz sem le pokimala. "Kako se kličeš? me je radovedno uprašala. "Elis, ti?" "Aura!" je rekla in iztegnila roko. "In ona?" sem z roko pokazala na dekle ki je tipkalo po svojem telefonu. "Jana" je reklo reklo dekle po tem ko je za trenutek pogledalo od telefona. "Bi nama želela povedati kako si prisatala tukaj? Si pobegnila od doma?" me je vprašala Aura. "Dolga zgodba. Lahko ti razložim kasneje. "Poslušaj dragica, najvrjetneje ne bo nobenega kaseje. Dobro si naju prestrašila, pizda, jaz sem celo mislila da si mrtva. Klicala sem policijo in zdej so poslali reševalno ekipo za neko Elis, ki je z njo vse uredu. Pridi Aura, očitno je da je ta punčka preveč ponosna sama nase da bi govorila. Sporočila jim bom da je s tabo vse uredu in naj te samo spravijo nazaj domov. Starši ne bodo veseli da si pobegnila veš?" je posmehujoče rekla Jana. "Ti kar pojdi! Sranje! Kliči njene starše ker to bo rešilo vse njene probleme! Kaj lahko enkrat nehaš sodit ljudi preden izveš celo zgodbo?!" se je jezno zadrla Aura. "Hvala, ampak je uredu," sem rekla, "odpokliči rešilce. Reči da je zmano vse uredu. Amak ne klicat mojih staršev ker to res ne bo rešilo ničesar" "Fuck. Prav." Jana je nekaj utipkala v telefon, si ga naslolonila k ušesu in se počasi začela oddaljevat. "Glej, če nočeš povedati te ne bom sila" "Hvala," sem se nasmehnila. Aura se je obrnila in začela korakati proti Jani. "Čakaj!" sem zaklicala. Aura se je obrnila pritekla k meni in sem ji povedala...