Hej tukaj je nov del. Upam da vam bo všeč.:sparkling_heart:LP Chloe:sparkling_heart:
BORUT (Oče Brandona)
“Kje je moj sin Brandon Tailer?” “V sobi številka 8 v 3. Nastropju.”Reče receptor. Pohitim tja in potrkam odpre mi zdravnica in vidim kako se Barbara stsika k Brandonu. Ko vztopim odvrne pogled in me susti k njemu. “Koliko časa je že nezavesten?” “tri ue.” Odvrne dravnica v sobo stopi še Bill. “Se lahko pogovroiva odzunaj?” vprašam Barbaro. “Lahko.” Stopiva ven in sobe in ji rečem. “Kako za vraga se je to zgodilo?!” sem vznemirjen in se napol zaderem. “Nevem baje naj bi na pico kuhar ponesreči namesto paradižnikove mezge dal omako Barbako!” Se v odgovor napol zadere tudi sama. “Ti si ga zastrupila kajne!? Ti p******. Kako si upaš?!” rečem. “Nisem bila jaz prisežem! Kaj je narobe z vami! Všeč mi je nisem ga zastrupila!” Se zadere in odteče. “Gospod, vaš sin se zbuja.” Reče zdravnica in me povabi v sobo.
BARBARA
Vsa v solzah stečem ven in grem do balona in grem nazaj. Kako si drzne! Ne more me kar tako obtožiti! Ne! Ko pristanemo pokličem mamo da me pride iskat. Ko pride je zelo zaskrbljena saj sem po telefonu govorila tako ne žalostno ne uželjeno ampak prizadeto v nrekovajih. Ko stopim v avto rečem mami edino “Pelji domov takoj prosim in ne pogovarjaj se z mano.” Rečem. In sestra me objame. “Ne more kar tako reči tega! Nič nisem naredila! Nikoi več ne grem na kakršne koli zmenke” si obljubim. Sestra me še močneje objame. Res jo skrbi zame. Ko pridemo domov si brez besed stečem v svojo sobo in se zaklenem vanjo.
BRINA
“Kaj se je zgodilo?” vpraša Benjamin. “Nevem poklicala me je pred 2 urama da je v bolnici ker se je Brandonu nekaj zgodilo. Potem je pred 30 minutami poklicala da jo pridem takoj iskati tam kjer smo jo pustili. V avtu se ni hotela pogovarjati.” Sem mu razložila situacijo ki se dogaja. Barbara pride ii sobe drugače oblečena in gre brez besed ven izgleda da teči ker je obula njene tekaške čevlje in vzelo slušalke. “Teči grem pridem kmalu.” Reče.”Ljubica pogovorimo se…” “NE!” Odreže in gre. “Kaj se dogaja? V sobi sem bil.” Vpraša Blake. “Nič uredu je.” Rečem.
BORUT
“Sin zbudil si se. Kaj se je zgodilo? kako si? Ti kaj prinesem?” ga vprašam saj se je zbudil. “Ne hvala. Kje je Barbara?” “Šla je.” “Koliko časa sem bil nezavesten?” “5 ur tako me je skrbelo zate.” “Nič mi ni. Uredu sem in kje je Barbara? Je odzunaj?” “Nehaj sine hotela te je zastrupiti! Pusti jo še hujša je kot ostale vaš da ti nikoli na koncu poskuša nekaj narediti.” “Nehaj nakladati! Nehaj! Ni me hotela poskušati ubiti sicer me nebi peljala v blnico! Ali pač….” Je zmeden.
*Časovni skok 1 teden po tem Brandon je zdrav Barbara pa še vedno depresivna.*
BELLA
Skrbi me za Barbaro nič ne je in v sobi je že 1 teden ni še povedala kaj se je zgodilo. Ko pride ven gre samo na stranišče. In ko je takrat šla teči jo je skoraj avto zbil ker je tekla med jokom in ni gledala. Moram do nje. Grem do njenih vrat potrkam in rečem:”Barbara jaz sem samo pogovorila bi se rada.” Spusti me notri kar me preseneti saj me zadnje 100 krat ni spustila. “Povej.” Reče. “Kaj se je zgodilo?” “A zato si prišla koliko so ti starši ponudili da me spraviš iz sobe in koliko da ti povem kaj je bilo?” zmedena sem. “Kaj? Nisem prišla zaradi staršev. Skrbi me zate. Pojdive na sprehod in se pogovorive.” Obleče se in obuje in greva. Ko greva mimo staršev prislonim prst na usta saj to pomeni naj ne sprašujejo. Ko prideva ven greva po pločnika v gozd. “Kaj se je zgodilo takrat?” rečem. “Ko ste me pustile me je peljal na balon na vroč zrak bilo je tako lepo. Po 15 minutah letenja sva se spustila na plažo. Hodila sva ob vodi sva se igrala in se pogovarjala.” In malo se nasmeje kar me malo sprosti. “Nato sva šla v restavracijo. On je naročil pico margerito in coca-colo in vodo jaz pa pico vegetariano in vodo. Ko je prišla hrana je ugriznil vanjo po tem je kričal kako ga boli jezik in da dobiva mehurje na jeziku. Jaz sem ga peljala v bolnico in na pol poti se je onesvestil. Prišla je neka punca in mi ga pomagala spraviti v bolnico. In izvoli to je rekel da eno dam tebi drugo Blaku eno prijateljici in eno obdržim zase in z eno naredim kar hočem. Zadnjo sem dala tisti punci izvoli njegov avtogram.” Reče in mi ga da. Jaz sem tako vesela navznoter ker konca zgodbe ne poznam se ne veselim na vzven. Nato nadaljuje:”Potem sem podpisala neke papirje. Poklicala sem njegovega očeta da pride. Potem sem poklicala še mami da ji sporočim. Šla sem do njega in videla sem ga kako ožgan jezik je imel. Ko je prišel njegov oče me je poklical da se pogovriva na samem. Obsodil me je da sem ga zastrupila in da sem P****** in kako si drznem. Nikoli ga nebi zastrupila ljubim ga kako si upa rači kaj takega!” reče in spolza ji steče po obrazu. Objamem jo in zbeživa domov saj je pričelo močno deževati.
(Gozd kjer sta: https://images.app.goo.gl/LuEBebULEvasxcXU9 )
Ko prideve domov gre ona direktno v sobo jaz pa vzamem sladoled bonbon in čokolado ko pride mama mimo ji pokimam. Z polnimi rokami pridem v njeno sobo. Malo se pogovarjave in pogledave serijo.
BRANDON
Končno sem doma in jezik me ne peče več. Mislim na Barbaro in jej moj telefon je tukaj. Najprej pregledam novice in vse so o njemu in Barbari. Slikali so ju ko sta bila nabalonu in ko sta bila na plaži in ko sta jedla in na poti v bolnico in ko se je onesvestil. In v bolnici pa ko se je stiskala ob njemu in ko je njegov oče prišel in KO STA SE SAMA POGOVARJALA! Odprl sem članek in ga pogledal slišal sem vse kar sta se pogovarjala. In na naslednji sliki je objokana Tekla domov in ko je sama bila na balonu in ko je pristala in je bila vsa objokana. “Kako lahko oče naredi kaj takega!” si mislim. “Bill takoj me poveži na Barbarin telefon.” Mu ukažem. “Na žalost ne smem gospod. Vaš oče mi je prepovedal” je rekel “To je pa višek!” Rečem in stečem po stopnicah do vrat. Grem po dežju do slaščičarne Bonbore in jih vprašam. “Mogoče veste vasa redna stranka Barbara kako se piše in kje živi?” Vprašam. “Mislite Barbaro Bičič?” me vpraša “ja. Kje živi?” vprašam. “Na žalost ne vem gospod.” Odvrne. “Uredu vseeno hvala.” Rečem stečem ven in grem po poti kjer sem jo videl odhajati. “Pozdravljeni mogoče veste kje živi Barbara Bičič ” rečem mimoidoči gospe. “Ja moja soseda je pojdite tukaj naprej zavijte levo in še enkrat levo potem boste videli števiko 23 to je njena hiša.” Reče. “Hvala hvala res ste mi pomagali.” Rečem in stečem.