Pisalnica - Bojno leto 7. del

Slišala sem ptičje petje in sonce mi je bodlo v oči. Počasi sem jih odprla. Zapekle so me. Tudi bolečino sem nenadoma začutila. Pogledala sem kje sem, ter opazila gozd pred mano. Bila sem blizu reke, čisto mokra. Poskusila sem se pobrati, pa me je pri kolenu močno zabolelo. Pogledala sem koleno, ter se skoraj ustrašila, temu, kar sem videla. Kajti koleno je bilo čisto krvavo in razgoljeno. Kri mi je tekla, in vedela sem da moram krvavitvo hitro ustaviti. Vzela sem majico ter si jo obvezala čez koleno. V sončnem mrzlem jutri je zapihal rahel veter. Zeblo me je, saj sem bila le v spodnji majici. Bolj sem si ogledala, kje sem, vendar nisem prepoznala.
Ugotoviti moram na kateri strani neba sem.
Pobrala sem bližnjo palico ter odšla v gozd. Šla sm globejše v gozd, ko se zagledala mah. Vsi so bili na zadnji strani drevesa. Zdaj sem se orientirala. Trenutno hodim proti jugu. Usedla sem se ob bližnjemu drevesu, ter previdno odtrgala mah, da bo ostal cel. Krvavo majico sem si odvezala iz noge, ter nanjo položila mah, saj dobro vpinja tekočine. Zavezala sem si ga okoli noge, ter našla večjo palico.
Kako mi je uspelo preživeti? Kaj pa Calia in Elenor?
Imela sem kup vprašanj na katere si nisem znala odgovoriti. Vendar če hočem preživeti v divjini, nujno rabim sestri. Prvi cilj je da ju najdem. Če sta sploh živi… Če sem jaz preživela, sta tudi sestri. Čeprav sem se prepričevala da je to res.
Šla sem po kamneni potki, ki je vodila naravnost do grmovij, z sočnimi brusnicami, ki sem jih takoj odtrgala, saj sem stradala. Hodila sem naprej in prišla do nekega spomenika.
-----------------------------------------------------------------------------
Evoo nov del spet! lol
Lp, Wondy