Hello :wave:!
Danes je božični večer in jutri je božič 🥳! Ker obožujem božič, sem se odločila, da objavim tole božično zgodbo. Danes sta tu dva dela, jutri pa prideta naslednje dva. Uživajte!
*b*1. Poglavje: Za zmeraj sama*b*
Nekaj časa nazaj je bila na Bradavičarski akademiji prav posebna deklica.
Imela je goste črne lase in angelske modre oči. Brez dvoma lahko rečemo, da je bila zelo lepa. Bila pa je v Rawenclawu. In to z razlogom. Bila je izredno pametna. Celo najpametnejši v njenem letniku, so ob njej izpadli neumni. Njeno ime je bilo Hannah Gorson in je prihajala iz znane čistokrvne družine.
A ravno njena pamet ji je prinesla veliko težavo. Hannah je bila namreč vedno sama. Vsi so bili ljubosumni nanjo zaradi njene bistroumnosti in jo večkrat žalili. Nikoli še ni izkusila prijateljstva in nikoli ni bila nasmejana. Vedno je le žalostno gledala dol in brala, kar jo je pomirjalo. Večkrat so jo klicali bralna zguba Hannah. Ponoči ni nikoli spala, temveč je stala na astronomskem stolpu in gledala zvezde, ob njih pa jokala. Čeprav je dobivala najvišje ocene brez veliko truda, je bila še zmeraj žalostna. To je druga plat pameti - ljubosumje.
Božič je tik pred vrati. Bo ta čudoviti praznik Hannah preživela v družbi solz ali pa bo kdo ugotovil njeno stisko in ji pomagal? Kdo ve?
*b*2. poglavje: Sporočilo na postelji*b*
Božič je bil že tik pred vrati in Velika dvorana je bila že polna letečih okraskov, pa tudi jelka je bila postavljena. Bilo je zelo lepo. V zadnjih dneh je zapadlo tudi veliko novega snega. Hannah je bila ena izmed redkih, ki je ostala v šoli.
Kmalu je prišel dan pred božič, štiriindvajseti december. Vsi so bili veseli, saj so se veseli naslednjega dne in se zabavali zunaj na snegu, Hannah pa je le bila v Rawenclawski dnevni sobi in kdaj in kdaj zajokala.
Tudi tisto noč Hannah ni spala. Spet je šla na astronomski stolp, a tokrat se ji je zdelo, da je nekdo šel za njo, a ji je bilo vseeno. Naslonila se je na ograjo in gledala zvezde. Nenadoma so ji po licu začele teči drobne solze. Tako je tudi to noč preživela s solzami.
Naslednji dan so imeli poseben božični zajtrk. Vsi so bili navdušeni, prav tako tudi Hannah, edina razlika pa je bila, da tega ni kazala, saj je bila preveč žalostna.
Ko je prišla iz zajtrka je na postelji našli sporočilo. Na njem je pisalo: Če želiš biti končno dobro volje in ne sama in na božič, pridi na astronomski stolp ob desetih zjutraj.
Hannah je najprej premišljevala, ali gre le za neko norčijo, vendar se je še vseeno odločila, da gre. In do desete ure je bilo le še petnajst minut!