hejjj! zdej ze nekej cajta nism nc pisala, tak da je tu novi del moje zgodbe.

uzivite!!!

AMber je vstala iz postelje prej kakor drugi učenci, zato si je vzela čas za sprehod po šoli. Vsak hodnik po katerem je hodila, vsak kot in vsaka slika mimo katere je šla, vse se ji je zdelo zelo znano, in ni si morala pomagati da ne bi imela groznega občutka zaradi tega. Zraven tega, je prišla misel, da Amber ni želela oditi: mogoče je bilo to, da pride na Bradavičarko, kar je morala storiti.

Samo ni vedela, kako je sploh prišla sem.

Spraševala se je, kdo je izbrisal njen spomin-odločila se je, da bo vse, kar sliši na Bradavičarki obdržala zase, saj si ni želela, da drugi učenci mislijo, da je čudna.

Amber bi lahko raziskovala po bradavičarki, poiskala vsak razred v katerem bo imela učne ure-ampak ne, Amber se je na koncu znašla v prazni kopalnici-zakaj? Tega ni vedela.

Pogledala se je v ogledalo, njeni dolgi rjavi lasje so ji segali čez ramena, kjer se je njen pogled ustavil, ko je zagledala majhno ogrlico. Ko je prišla sem, ni imela ogrlice, niso ji bile niti všeč. Odpela jo je in si jo ogledala. Ni se spomnila, da bi jo kdaj dala nase-ni se niti spomnila, da jo je kdaj imela.

"Všeč mi je tvoja ogrlica!" je rekel zvok za njo in jo prestrašil. Obrnila je in za sabo zagledala deklico, na kateri je bilo nekaj čudnega. Amber je hitro ugotovila kaj-bila je duh!

"Hvala," je rekla in se ji nasmehnila. "Jaz sem Amber, pa ti?"

Izgledalo je, kakor da se je razveselila, ko jo je Amber vprašala kdo je. "Jaz sem Javkajoča Jana, duh dekliške kopalnice v prvem nadstropju."

Amber je pomislila, kaj reči naslednje-kaj pa rečeš duhu? Še nikoli se ni pogovarjala z njimi. Zato je namesto tega, da bi karkoli naredila raje odšla. Situacija je ratovala precej...čudna.

"Lepo te je bilo spoznati Jana, se vidiva, kajne?" je rekla in dvignila eno obrv.

Jana je pokimala, in žalostno odmahala 'adijo', in zamomljala nekaj o tem, da se drugi učenci nikoli nočejo družiti z njo-Amber je njene besede ignorirala, saj se ji je zdela prav vredu.

Amber je odšla do Velike dvorane na zajtrk, in tik preden je vstopila, jo je vstavila profesorica Mconnagall.

"Dobro jutro gospodična Jones," jo je pozdravila in njena usta zožila v tanko črto. "ste v redu?"

Amber je pokimala. "Ja sem, profesorica, zakaj pa nebi bila?"

Profesorica se je odkašljala. "Mislila sem, da ste imeli težave po tem, ko ste včeraj odšli, ampak sem vesela, da ste prišli nazaj vredu."

Amber je pomislila. Je včeraj odšla? Tega se ni spomnila-zadnja stvar, ki se je je spomnila, je bilo to, da je govorila z Harryjem Potterjem. To pa je bilo to. Potem je vrjetno odšla do svoje sobe in-ni se mogla spomniti kaj je bilo naslednje. Ampak zbudila se je v svoji postelji.

"Ah, vidim, da imate kar nekaj ljubezni do ogrlice," je spet začela profesorica in Amber je opazila, da stiska obesek. "res je zelo lepa."

"Ja..." je rekla in vgriznila spodnjo ustnico-ni se spomnila, da je govorila z profesorico, res ne. "ali vas lahko še enkrat vprašam, kje ste jo našli?" je vprašala.

"Med vašimi oblačili, ko so jih hišni škrati oprali, so jo našli v enemu izmed žepov." ji je odgovorila.

"Hvala." je rekla in se nasmehnila. Vsedla se je h Griffindorovi mizi in začela jesti njen zajterk.

"Jutro." jo je pozdravila Ginny, medtem ko je pomignila Hermioni, naj se vsede zraven niju. Malo po tem, sta se Ginny in hermione pogovarjali o nekemu fantu iz Ravenclawa, zato se je Amber počutila kot tretje kolo. Končala je njen zajtrk in se odpravila proti razredu, v katerem bo imela prvo uro. Odšla je proti ječam, kjer ima prvo uro, in sicer napoje. Prispela je par minut prej, zato je imela možnost, da izbere kje bo sedela. Vsedla se je nekje na sredini, da je profesor ne bi spraševal ali posluša ali ne. Vzela je svoj učbenik za napoje, in kmalu za tem se ji je pridružila še Hermione.

"Dobro jutro učenci" jih je pozdravil profesor. "Jaz sem profesor Slugthorn, vaš novi učitelj za napoje. Letos bo malo težje, ampak ne skrbeti ker-"

Prekinilla sta ga glasen ropot in smejanje zunaj učilnice. Amber je obrnila glavo in zagledala vstopiti dva rdečelasa fanta, malo starejša od nje. Lahko je povedala, da sta bila precej samozavestna.

"Ah, Fred in george, kajne? Pozna na prvo učno uro. Predvidevam, da me bosta po pouku prišla pogledat, kajne? Pričakujem vaju ob šestih." je zavzdihnil profesor in pogledal proti Amber. "Ah, vi pa morate biti... gospodična Jones, kajne?"

Amber je pokimala. "Ja."

"Vredu, lahko se vsedeta zraven nje." jima je rekel.. Hitreje kakor bi lahko rekel keks, sta že sedela zraven nje. Ko je pogledala proti njima, ji je eden pomežiknil, sicer ne ve kateri, saj sta bila dobesedno enaka, ampak okej.

"Pozabi, Fred." je rekla Hermione in mu namenila oster pogled.

Fred, Fred, fred...

Njegovo ime mu je odmevalo v njeni glavi, saj je bila prepričana, da ga je nekje že slišala. Ja, Fred Weasley. Vse to se ji je zdelo zelo znano.