Po končanem izpiranju pijaču se počutim popolnoma izgorelo. Slabo mi je, v glavi se mi vrti, a vem kaj si želim. Želim Milesa. Gospa z mapo je zelo prijazna, saj se je ponudila, da me pospremi k njemu. A vendar izgleda kot, da mi ne zaupa popolnoma. Sredi hodnika stiša glas in mi reče: "No... Pa, em, ste prepričani, da ga želite obiskati?"
"Ja, seveda. Nujno moram govoriti z njim. Odkar sva se nazadnje videla se je zgodilo preveč stvari." Zdaj še bolj stiša glas.
"Pa se ne bi o teh stvareh pogovorili s psihiatrom?" Le kaj ji je? Zdi se mi, da ji nekaj na meni ni všeč.
"No, ne. Milesa res pogrešam. Vedno, ko ga vidim, začutim na stotine metuljčkov v svojem trebuhu." Mislim, da jo to utiša in hitro se sprehodiva do Milesove sobe.

Odprem vrata.
Najprej zagledam Milesa. Izgleda bolje, lasje mu padajo prek čela, ustnice so neverjetno polne in njegovo telo spet izgleda mišičasto. Ja, Miles Smith je v vsaki situaciji seksi.
Ampak ni sam.
Zraven njegove postelje leži dekle najinih let. Zdi se mi znana... Ponesreči prevrnem vazo in hitro se zbudita. Zaspano me pogledata, potem pa se Milesu po celem obrazu razleze velik nasmeh. Mogoče nasmeh olajšanja?
"Jenny... Prišla si! No, am, to je Lexi." Saj res. Lexi. Njegova bivša. Verjetno mu je prišla delat družbo. Upam.
"Aha. Super. No, bi lahko govorila na samem?" Ne morem si pomagati ter grdo pogledam Lexi. Očitno je dojela namig, hitro vzela svoje stvari in zaprla vrata za sabo. Hitro se usedem na stol ob postelji in žalostno pogledam Milesa.
"Veš... Sploh ne vem kje naj začnem."
"Na začetku." Lahno se zasmejem, a opazim, da je Miles popolnoma resen.
"No... Po tistem najinem snidenju tu... Se mi je zmešalo. Ne vem, kako bi drugače rekla temu. Zasovražila sem te brez razloga, potem sem spala z nekim zdravnikom in skoraj zapeljala varnostnika. Jaz... Ugotovila sem, da si želim le tebe. Mojega Milesa." Po licu mi spolzi debela solza. Miles molči. To mi zagotovo ne olajša dela. Moram ga sprostiti. Ga spomniti, kdo sem. Kdo sva midva. Sklonim se k njemu, a preden bi ga poljubila, položi roko čez moja usta in me lahno odrine.
Zavzdihne.
"Bil sem... No, ne bova o tem... Čakal sem te tu. Pogrešal sem te. Veš, kako sem te pogrešal? Upal sem, da si le v trgovini ali nekaj takega... In boš kasneje prišla. Me objela. Potolažila. A namesto tega, si spala s tujim zdravnikom? In skoraj z varnostnikom? Kako misliš, da sem se počutil? Da se počutim?" Zajokam. Preveč boli, ko zdaj pomislim, kaj sem mu naredila. Iz njegovih ust je slišati še desetkrat slabše.
Presedem se in globoko vdihnem.
"No, vem, da ni bilo prav. Tudi jaz se počutim grozno. Izdala sem te. Te zapustila. A zdaj sem se vrnila. Vrnila sem se po tebe. Da ti spet pokažem koliko mi pomeniš." Poskušam se nasmehniti, a mislim, da mi ni uspelo.
"Jenny. Poglej me. Preživljam težke trenutke. Se ti ne zdi najbolj pošteno, da mi daš nekaj dni? Da daš nama, nekaj dni? Mislim, da se mora vsak zase zamisliti in ugotoviti kaj si zares želi. Se ti ne zdi?" V njegovem glasu čutim odločnost. Se me je že naveličal? Težki trenutki? Zakaj ne ve, kaj si želi? Strah me je kaj bo sledilo.
"No, prav. Potem se bom zdaj odpravila domov. Dobro se naspi."
"Bom, hvala. Varno pot domov." Bom res odšla brez poljuba? Kako bom preživela brez njega?

Ravno, ko želim oditi pa se odprejo vrata. Vstopi manjša blondinka. Jo poznam? Pogleda Milesa in nato mene. Pa spet Milesa. In mene. Očitno je zmedena. A zakaj?
"O, sori. Je to tvoja bivša?" Premeri me s pogledam. Kakšna bivša? Me je Miles že zamenjal?
"No, ne bi rekla, da sem bivša. Kdo si pa ti?"
"Jaz sem Victoria. Ampak Milesu dovolim, da me kliče Vivi." Ob tem se zasmeji in Milesu pošlje poljubček po zraku. Kaj se dogaja?
"In kaj počneš tu?" Čudno me pogleda.
"Ti Miles ni povedal? Njegova zaročenka sem."
In takrat se mi ustavi srce. Opazim prelep in ogromen prstan na njeni roki. Zaročenka? Kdaj se je zaročil? Kaj pa jaz? Sem res manj vredna od neke blondinke? Sploh ne vem kaj čutim.
Jezo.
Žalost.
Skrbi.
A najbolj jezo. Prišla sem se spraviti, po poljub. Ne, da vidim njegovo zaročenko.
"Potem pa je najbolje, da vaju pustim sama."
"Jen..." Ne dovolim mu, da konča. Zaloputnem za sabo in jezno odkorakam po hodniku.

Nato pa se zaletim.
Naravnost v Pam, Milesovo mati.
"O Jenny. Kaj pa ti tukaj?" Mislim, da me nikoli ni zares marala. Name je gledala zviška.
"No, prišla sem pogledat Milesa in spoznala Victorio. Ste vedeli, da sta zaročena?" Vprašanje povem karseda mirno.
"Victorio? Seveda vem. Tako prikupno dekle." Čakaj... Kako jo pozna? Saj ve, da sva z Milesom skupaj. No, sva bila.
"Kako pa jo poznate?" Jezna sem. Na Victorio, Milesa in Pam.
"O ljubica. Jaz sem jo osebno predstavila Milesu. Mislila sem, da bi bila popoln parček." Nekaj skriva. Prekleto, da nekaj skriva!
Po hodniku prikoraka njen mož, George. Mislim, da me ne opazi, saj ima v rokah polno škatel.
"Ljubica, še vedno ne morem verjeti, kako ti je to uspelo. Tako hitro sva lahko izpeljala zaroko, da Miles ni mogel niti malo oporekati. Jennifer bo tako zmedena." Kaj?!
Očitno Pam opazi, da sem slišala nekaj, česar ne bi smela. Peden bi me ustavila, se poženem po hodniku, naravnost iz bolnišnice ter najamem taksi.
Torej Miles ni vedel za to.
Je bil prisiljen v zaroko?
In koliko o tem spoh ve Victoria?
So tudi njeni starši del tega?
Še imam upanje. Temu bom prišla do dna.
Jaz bi morala biti Milesova zaročenka.
In na koncu žena.
In za to bom tudi poskrbela.
In pika.

*b*Živjoooo! Tole je nov del! Prosim komentirajte, všečkajte, karkoli! Ponosna sem na to zgodbo in upam, da vam je všeč! Love you guys!*b*