Hej metuljčki
končno nov del. Zdaj z Nixi v profilu NIXART piševa zgodbo POJ IN LJUBI, tako da si preberi, če te zanima.


“Lahko tudi midva prenočiva tu?”
“Seveda Zak.” Sem potrdila prijateljičinemu fantu.
“Ampak nimava nič za spati.”
“Bolje rečeno, ti nimaš. Jaz sem obema spakiral, ker sem vedel kaj bo.” Prijateljsko ga je sunila med rebra in se zarežala.
“Prav, torej bova prenočila z vama.”
“Seveda.” Šli smo do studenca po gozdni poti. Pred nami je Lysander svetil s svečo. Okoli sebe sploh nisem več gledala in sem šla naprej za Zakom in Raiven. Natočila sem vodo v vrček in šla za druščino nazaj.

Zjutraj sem se zbudila pri Lysandru v šotoru.
“Kako pa to, da si šla včeraj tako zgodaj ven?”
“Brala sem knjigo, pa še Raiven ni bila Raiven ... Saj veš kaj mislim.”
“Ja vem ja. No tvoja prijateljica je že budna.” Šla sem ven iz šotora in si mencala oči. Potem sem tlesknila s prsti in se preoblekla.
“Dobro jutro Zaspanca.”
“Jutro Raiven.”
“Hej. Kje imaš Zaka?”
“Lysander, Zak je tamle.” S prstom je pokazala proti svojemu šotoru. Lysander je šel proti šotorom, jaz pa sem ogovorila Raiven.
“Kako si?”
“V redu.”
“Lepo.”
“Ti?”
“Pa bo.” Takrat sta prišla fanta.
“Sestradan sem.” Je potožil Lysander.
“Kdaj bo zajtrk?” Se mu je pridružil še Zak.
“Če bi vidva kaj hitreje vstala in pomagala bi lahko že jedli.” Ju je zavrnila Raiven.
“Dobro nehajmo se pričkati in raje jejmo.” Vsi so mi potrdili in se z mano vred odpravili k mizi, ki je bila tako bogato obložena, da se sploh ni več videlo, kakšne barve je bila miza.
“Midva po zajtrku greva domov.” Je pribila Raiven.
“Prosim Ljubica prosim, prosim, prosi...” Je vztrajal Zak.
“Prosim prosi.” Sem se zasmejala, Raiven pa z mano.
“Saj si kot majhen otrok. No greva do portala za ognjene nimfe z vama, potem pa morava iti, če ne si bosta starša kaj predstavljala ...”
“Česa mi nisi povedala?!” Sem razočarano jezna vprašala prijateljico.
“Ponoči sem se zbudila in šla pozdraviti mami. Ampak se je pogovarjala z očetom. Ločila sta se. Oziroma se bosta.”
“Žal mi je Raiven.”
“Ah, že tako je Šimon ...”
“Kdo je Šimon?”
“Vidiš Aisha, če me ne bi prekinila bi izvedela.”
“Oh Raiven le povej mi že.” Sem rekla vsa neučakana.

“To je moj brat, ki je umrl pri desetih letih.”
“Zakaj?”
“Aisha nehaj me že prekinjati!”
“Oprosti, če mi pa tega nisi povedala. Je mlajši ali starejši?”
“Bi me poslušala?!”
“Oprosti. Nadaljuj.” Dvignila sem roke.
“To naj bi bil moj mlajši bratec.” Hotela sem jo še nekaj vprašati, ampak sem se spomnila, da sem ji obljubila, da je ne bom prekinjala. Zato sem ji le pokimala, ona pa mi je vrnila ponosen pogled. “Umrl pa je, ker ga oči ni nahranil.” Vprašujoče sem jo pogledala. “Mami je šla na koncert od Black Menov, oči pa je bil zadolžen, da ga pazi. Jaz sem delala projekt za gospodinjstvo, ki je vseboval laktozo, ki je on ni smel jesti. Očetu sem rekla, da grem na stranišče brat pa je pojedel moj projekt. Potem je na kraju jedi umrl, zaradi zadušitve. Najhuje je, da je oči okrivil mene, mami pa je vedela, da nisem jaz kriva. V glavnem, to je razlog, da se nenehno kregata.” Zastal mi je dih. Ubožica je imela bratca ampak je zaradi neprevidnosti staršev umrl. Žalostno. Šli sva pomivati posodo, ko sva zagledali dim.
“Fanta! Prinesita platna od šotorov! Hitro!” Sem vpila med pihanjem plamenov. Hitro sta prišla in divje začela mahati z zadnjima platnoma šotora. Bilo je mučno in plameni so nas skoraj že povsem obkrožili. Pripravljena sem bila za boj. Midva z Lysandrom lahko odletiva, ampak najina prijatelja ne moreta. Spomnila pa sem se, da imata moč zemlje.
“Hej Zak!” Je zavpil Lysander prijatelju, ko je videl moje potno čelo.
“A?”
“Aisha ima rešitev!”
“Res jo imam!” Vsi so me vprašujoče pogledali. Plameni so prasketali vse močneje, da smo morali vpiti, da bi se med seboj lahko pogovarjali in poslušali. “Skopljita luknjo pod ognjem! Z zemljo, ki je spodaj bomo pogasili požar! Midva pa bova pihala s šotorskimi platni!” Naredilo so, kot sem jim rekla. Ko pa smo ogenj pogasili so na dan privrele posledice našega reševanja.
“Aisha, kje bova pa spala?” Me je vprašal Lysander.
“Kje bova spala? Ampak res kje bova spala?” Sem si rekla.
“V jami tako, kot prazgodovinske pošasti!” Se je zasmejal Zak.
“Ja hvala za idejo.” Sem se navdušila.
“Si prepričana?” Je bil v dvomih Lysander.
“Vidiš kakšno drugo pot?” Sem ga vprašala. Zamislil se je.
“Prav. Bodiva pa jamska človeka.” Se je strinjal Lysander.
“Midva morava ...” Se je začel izmikati Zak.
“Pospraviti hišo!” Je stavek dokončala in že sta izginila, kot da bi jima bil za petami medved.
“Izdajalca!” Sva zavpila za njima.
“Poglej, imava pa vsaj njune stvari, ki sta jih pozabila tu.” Sem rkla in pokazala na kup prtljage, ki sta nama ga dala Raiven in Zak.
“Prav imaš. No greva zdaj poiskati jamo.” Lysander mi je nekaj razlagal, ampak ga
nisem kaj dosti poslušala, saj sem se poizkušala odločiti, ali sta bila dva nenadna izbruha ognja naključje ali zarota.











Takole, to je nov del. Kaj pa mislite vi je to zarota ali naključje? V komentarjih delite z nami in našimi dragocenimi bralci svoje mnenje. Hvala, če si všečkal/a, komentiral/a in prebral/a.
Lyyyyyyyyyyyy<333333333333333333333
Heart