Jaz sem Zoe in zdajle se pogovarjam s svojo najboljšo prijateljico Amy. Amy ima blond lase, trenutno pa ima oblečeno modro jopico in bele dolge hlače. Zelo veliko, a čudno naključje je, da bova 7. 4. obe stari 11 let. »Kako zanimivo bi bilo, če bi imeli moči… Jaz bi imela ogenj, ker je tako topel, pomirjujoč in močan,« je zasanjano rekla Amy. » Jaz pa veter! Tako je lahkoten in nežen, ampak vseeno močan! « sem ji povedala. Amy je misel zadela kot strela z jasnega: »Čez točno 2 tedna imava obe rojstni dan! Čisto sem pozabila!« » In samo predstavljaj si, da bi bilo kot v Harryju Potterju! Izvedeli bi da sva čarovnici! A to je žal dokazano fantazijski roman,« žalostno pripomnim. Po eni uri stokanja, zakaj to ne more biti res kar na enkrat zapiha močan veter. »Počutim se kot, da me kliče,« šepnem Amy. Vstanem, si izpustim čop in si dovolim, da me veter objame. »Rahlo me zebe. V hiši je topel ogenj,« zadrgeta Amy. No, saj po resnici povedano tudi mene malce mrazi. »Adijo! Se vidiva jutri zjutraj!« pomaham sosedi in najboljši prijateljici. Mama me v kuhinji pričaka vsa nasmejana. Vrnem ji nasmeh in rečem: »Kaj si tako dobre volje? Oh in z Amy je bilo super!« ji povem, a me že prekine. »Vse vem. Slišala sem vaju. Oh in odgovor na tvoje vprašanje. Zakaj? Ko sem bila tvojih let sem bila enaka. No razen tega o vetru,… Malce nenavadna si, a tudi smešna, se razume,« se mi nasmehne mama, trenutek za tem pa zahihita. Namenim ji le malce začuden in tudi rahlo užaljen pogled. A kot si mislim, me poskuša potolažiti. »No, saj nisem tako mislila,… Hej ali bi mi pomagala izbrati primerne igračke za našo pridno psičko Ember? Sama imam nekaj igračk v mislih, a ne vem katere so najboljše…« Uspelo ji je. Močno prikimam ter se zleknem na kavč zraven nje. Naslednja 2 tedna mineta kot bi mignil. Imam polno ocenjevanj. Vse od naravoslovja pa do matematike in slovenščine. Ne vem kako so si lahko učitelji umislili 8 ocenjevan v 2 tednih. Ne razumem. Vem pa, da imam jutri rojstni dan. »Lahko noč moja Zoey. Mimogrede jutri imam rojstni dan, saj veš,« reče nagajivo. Jaz njeno šalo seveda dojamem, a vseeno vzkliknem: »Ne pa ne! Jaz ga imam! In če imam srečo bom izvedela, da sem čarovnica!« Mama se mi nasmehne, me objame ter mi da poljub za lahko noč.
____________________________
Oj!
Tole je moja 1. dejanska zgodba. kako se vam zdi? Vse kritike so dobrodošle!
lep vikend!
Zvezdica11
PS. Vem, da je malce podobno Harryu Potterju vendar se naprej razplete čisto drugače.