Pisalnica
Z Jane se odpraviva v šolsko menzo. Nisem preveč lačna zato vzamem samo bio pomarančni sok in grško solato. Jane je čisto drugačna in jo, kar razganja od lahkote, zato vzame glavno jed, testenine z bolonjsko omako. Usedeva se za mizo ob velikih oknih in kmalu se nama pridruži Kriss.
» Ali sta že naredili seminarsko nalogo za geografijo?« naju vpraša.
» Jaz sem večino že naredila le neke podatke še rabim,. Danes si bom v knjižnici sposodila Atlas sveta. Na spletu ne najdeš prav veliko« rečem.
» Ja, kajne! Jaz nisem našla dobesedno nič od prebivalstva, medtem ko sem glede rastlinstva našla sto in en podatek« se oglasi Jane. Kriss pokima v znak strinjanja. Preostanek kosila pojemo v tišini potem pa se z Jane odpraviva v šolsko knjižnico. Ta prostor je moj najljubši, saj je vedno tišina, ki je prav pomirjujoča in vse te knjige… za tako bralko kot sem jaz, ni boljšega. Maeve že sedi za eno od miz in ko naju zagleda, nama pomaha.
»Živijo«, reče Jane in se usede nasproti nje.
»Bonjur. Ca va bien?«* odgovori Maeve. Jaz se zasmejim in ona se smehlja.
»Kaj? Francoščino se učim. Naslednji teden imamo test«
Jaz le zmajem z glavo in vržem torbo zraven svojega stola. » Jaz grem poiskati eno knjigo okej?« jima rečem. Hodim med policami polnimi knjig. Zavijem na oddelek z učnim gradivom. Atlasi so čisto na koncu, zato pogledam tudi po drugih policah, če bi bilo tam kaj uporabnega. Najdem knjigo od državah Azije in jo vzamem skupaj z Atlasom, saj mi bosta oba prišla prav pri opisovanju Južne Koreje. Pri geografiji smo dobili seminarsko nalogo in vsak je žrebal eno državo. Jaz sem dobila to. ho hodim nazaj k mizi mi nasproti pride Cal. Namrščim se. Kaj počne on tukaj? Ni se mi zdelo, da bi kadar koli zahajal sem in to še brez svoje klape. Pokimam mu in odidem stran, vendar še celotno pot na sebi čutim njegov pogled.
Ko pridem do Jane in Maeve odložim knjige na mizo ter iz torbe vzamem peresnico in zvezek. Odločila sem se, da za pripetljaj z Calom pri športu in zdaj ne bom povedala Jane. ker ne vem kako bi na to odreagirala.
Do štirih popoldne se skupaj učimo, jaz pa tudi dokončam seminarsko nalogo. Potem pa se odpravim domov. Jane gre peš, jaz pa z avtobusom, zato se na postaji posloviva.
________________________________
Hojla!
Tukaj je nov del. Upam da vam je bil ušeč. Vem, da izhaja bolj redko in se bom potrudila, da nasledjegaobjavim čim prej. Vesela bom vsakega komentarja.
<3
Mini
» Ali sta že naredili seminarsko nalogo za geografijo?« naju vpraša.
» Jaz sem večino že naredila le neke podatke še rabim,. Danes si bom v knjižnici sposodila Atlas sveta. Na spletu ne najdeš prav veliko« rečem.
» Ja, kajne! Jaz nisem našla dobesedno nič od prebivalstva, medtem ko sem glede rastlinstva našla sto in en podatek« se oglasi Jane. Kriss pokima v znak strinjanja. Preostanek kosila pojemo v tišini potem pa se z Jane odpraviva v šolsko knjižnico. Ta prostor je moj najljubši, saj je vedno tišina, ki je prav pomirjujoča in vse te knjige… za tako bralko kot sem jaz, ni boljšega. Maeve že sedi za eno od miz in ko naju zagleda, nama pomaha.
»Živijo«, reče Jane in se usede nasproti nje.
»Bonjur. Ca va bien?«* odgovori Maeve. Jaz se zasmejim in ona se smehlja.
»Kaj? Francoščino se učim. Naslednji teden imamo test«
Jaz le zmajem z glavo in vržem torbo zraven svojega stola. » Jaz grem poiskati eno knjigo okej?« jima rečem. Hodim med policami polnimi knjig. Zavijem na oddelek z učnim gradivom. Atlasi so čisto na koncu, zato pogledam tudi po drugih policah, če bi bilo tam kaj uporabnega. Najdem knjigo od državah Azije in jo vzamem skupaj z Atlasom, saj mi bosta oba prišla prav pri opisovanju Južne Koreje. Pri geografiji smo dobili seminarsko nalogo in vsak je žrebal eno državo. Jaz sem dobila to. ho hodim nazaj k mizi mi nasproti pride Cal. Namrščim se. Kaj počne on tukaj? Ni se mi zdelo, da bi kadar koli zahajal sem in to še brez svoje klape. Pokimam mu in odidem stran, vendar še celotno pot na sebi čutim njegov pogled.
Ko pridem do Jane in Maeve odložim knjige na mizo ter iz torbe vzamem peresnico in zvezek. Odločila sem se, da za pripetljaj z Calom pri športu in zdaj ne bom povedala Jane. ker ne vem kako bi na to odreagirala.
Do štirih popoldne se skupaj učimo, jaz pa tudi dokončam seminarsko nalogo. Potem pa se odpravim domov. Jane gre peš, jaz pa z avtobusom, zato se na postaji posloviva.
________________________________
Hojla!
Tukaj je nov del. Upam da vam je bil ušeč. Vem, da izhaja bolj redko in se bom potrudila, da nasledjegaobjavim čim prej. Vesela bom vsakega komentarja.
<3
Mini
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
