Ko pridem domov se preoblečem v udobnejša oblačila. Zavzdihnem. Danes je bil naporen dan in še imam za narediti nekaj stvari. To šolsko leto se šele začenja pa že imamo ogromno ocenjevanj. Odpravim se po stopnicah navzdol v kuhinjo. Na hladilniku je pripet listek na katerem piše:
*i*Kate,
prosim, daj prati perilo in posesaj dnevno.
Owen ima danes tekmo zato ga prosim pojdi
iskati ob 18:30. Danes prideva z očkom mogoče
malo bolj pozno zato poskrbi tudi za vajino večerjo.
Poljubček, mami.*i*

Namrščim se in še enkrat preberem vse napisano. Ura je 16:40, kar pomeni, da imam še nekaj časa preden bom mogla iti iskati bratca. Owen hodi v 6. razred in trenira vaterpolo. V tem je zelo dober, saj se s tem ukvarja že več let. Grem v kopalnico in v pralni stroj naložim perlo ter ga zaženem. Potem hitro pojem še eno pomarančo in grem v sobo. Moram še narediti domačo nalogo od biologije. Med tem si predvajam glasbo. Jaz enostavno obožujem glasbo! Poslušam jo kadar koli, kjer koli, ob vseh trenutkih.
Ko naredim nalogo posesam dnevno. Čeprav imam še nekaj časa se odpravim prej, da bi lahko še malo gledala tekmo. Obujem se in zaklenem hišo. Njihova dvorana je blizu zato grem peš. V žepu mi zabrni telefon in vidim, da me kliče Jane.
»Hoj« rečem, ko se oglasim.
»Oj. Ali lahko pridem k tebi? Od dolgčasa bom še poginila« reče.
» Oprosti ravno sem na poti na tekmo od Owna, tako da žal se boš mogla malo potruditi, da res ne boš poginila« odvrnem. Iz druge strani se zasliši hehetanje jaz pa le zmajem z glavo.
»Prav, se vidiva jutri« med smehom reče Jane. Posloviva se in telefon pospravim nazaj v žep.
Hodim slabih petnajst minut in ko pridem do stavbe vstopim skozi velika steklena vrata. Vame butne vonj po kloru in takoj vem, da sem v bližini bazena. Stopim v glavno dvorano z ogromnim bazenom, se usedem na tribune in opazujem dogajanje. Vaterpolo se mi zdi zelo utrujajoč šport, saj moraš plavati z veliko hitrostjo ali pa na mestu hkrati pa še loviti in podajati žogo. Enkrat smo šli z šolo na bazen in so nas prisilili igrati to. Na koncu sem mislila, da bom utonila. Groozaaa.
Zasliši se žvižg piščalke in tekme je konec. In Ownova ekipa je zmagala! Čez obraz se mi razleze velik nasmešek in pohitim proti garderobam. Skozi vrata se usujejo fantje in ko me Owen zagleda pride k meni.
»Zmagaaa!« tuli. Jaz se zasmejim in mu skuštram morje lase. Nastavi roke, kot, da me bo objel, jaz pa ga strogo pogledam.
»Da ne bi poskusil. Nočem biti cela mokra.«
Owen se mi široko zareži in se gre preobleči. Med tem po telefonu staršema napišem novico in mama mi takoj odpiše, da je zelo vesela. Skozi vrata garderobe pride Owen, ob njem pa hodi fant njegove starosti. Na pogled me zelo spominja na koga vendar se še tisti trenutek spomnim, saj skozi vrata vstopi njegov brat.
___________________________
Malo puščam v pričakovanju bralce. Ampak tako ali tako verjetno veste do je *i*on*i*.
Povejte kaj se vam zdi ali je zgodba dobra in kaj bi spemenili. V zgodbi sem kot Kateine obćutke napisala v bistvu svoje. Jaz sem takrat je mislila da bom umrla. Če bi mi kdo rekel, da moram iti zdaj to igrati bi ga poslala nekam. Čeprav poznam nekaj ljudi, ki tudi trenirajo ta šport in jim je zelo všeč. No lejte vsak ima svoje mnjenje.*i* Kakšno je pa vaše?*i*
Lepo se imejte in naj vam čim prej minijo ti mučni ocenjevalni tedni.
MIni